Danes živimo v svetu kjer je moderno vse kar je hitro, tudi vnaprej pripravljena, zamrznjena hrana. Če ni moderno, ni dobro. Tako meni večina ljudi in se s kvaliteto hrane sploh ne ukvarja. Glavno je, da so želodčki polni, da zadovoljimo svoje brbončice. S hrano se pričnemo ukvarjati šele tedaj, ko imamo težave, bodisi da zbolimo ali postanemo alergični na neko živilo ali nekaj v okolju, lahko celo na zrak in vodo.
V domači in tuji literaturi najdemo različne definicije o tem kaj na bi bila super hrana – super food. Definicije so tako različne, da ne veš več kaj bi si mislil. Pišejo se članki, knjige, snemajo videi, a pravega odgovora ni. Preizkušaš in kmalu odnehaš, saj ni vidnega napredka.
V časopisu sem prebrala, da se iz leta v leto število alergij in bolezni povečuje. Znanstveniki se sprašujejo zakaj. Odgovor je preprost, saj je hrana vse prej kot naravna. Vsi se sprašujejo zakaj včasih ni bilo toliko alergij, kako to da ima sedaj skoraj vsak vsaj eno alergijo, vendar jih je ponavadi več hkrati. Do odgovora sem prišla iz izkušenj, saj nisem svetovalka za prehrano ali kaj podobnega. Včasih ni bilo toliko alergij, ker so jedli nepredelano, domačo hrano. Na mizi je bil redko bel kruh, mesa niso jedli vsak dan in veliko so se gibali, saj so opravljali večinoma fizična dela. Jedli so repo, fižol, krompir, zelje, žgance (koruzne in ajdove), zabeljene z domačimi ocvirki, doma pridelano meso, sadje in zelenjavo.
Sedaj jemo večinoma uvoženo, predelano, konzervirano ali celo zamrznjeno in z E-ji “obogateno hrano”. Takšna hrana je osiromašena, uničena. Drugačna je doma pridelana hrana, bodisi na vrtu ali na njivi, brez pesticidov (za zatiranje škodljivcev in bolezni se lahko uporabijo mleko, voda, soda bikarbona, koprive, žajbelj in čili), polna zdravih sestavin in jo z obilo ljubezni, dobre volje, pridelamo sami, pri tem smo tudi fizično aktivni. Tako rešimo dve muhi na en mah, pridelujemo svojo hrano in se gibljemo na svežem zraku.
To je najboljša super hrana – super food. Najbolj kvalitetna je tista, ki gre na direktno na mizo, brez predelave, domače sadje in zelenjava. Še bolj kvalitetna je hrana, ki zrase sama v naravi, divja hrana, npr. kostanj, regrat, gozdne jagode, divje češnje, robide, borovnice, gobe, divji šparglji, motovilec. Takšna hrana ima tudi prijetnejši vonj in okus.
Pomembno je tudi, da hrana raste na območju na katerem prebivamo oz. vsaj v bližini, saj hrana izgublja hranilno vrednost in kvaliteto tudi s prevozom, ne le s konzerviranjem. Takšna hrana ima v sebi največ energije, vitaminov, mineralov, antioksidantov, ki jo potrebujemo za življenje in premagovanje bolezni ter alergij.
Žitarici kot sta ajda in koruza, ki dobro uspevata na naših poljih, na žalost izginjata iz naših jedilnikov, vendar se da iz njih pripraviti čudovite palačinke, žgance, kruh. Namesto da paniramo z jajci in drobtinami, lahko to počnemo le s koruzo, ki je že naravno sladka, koruzo uživamo že mlečno, lahko jo skuhamo ali spečemo, kar je odličen in nasiten obrok.
Pomembno je tudi kako pripravljamo hrano, s pretiranim kuhanjem in pečenjem uničujemo vitamine in minerale v hrani, zato je najbolje, da hrano uživamo surovo, če ne gre, pa jo primerno kuhamo v kvalitetni posodi, da pride do minimalne izgube zdravih sestavin.
Uživati je potrebno tudi maščobo (naravno), saj se vitamini topijo v maščobah, vendar ne smemo pretiravati z njimi, drugače se nam začnejo nabirati v telesu.
Sama sem se dobesedno soočila s hrano pred sedmimi leti, enostavno sem se morala poglobiti v način prehranjevanja pri sinu, ki je imel nenehne osipe, srbečico, krče, veliko je bruhal, imel oslabljen imunski sistem. Posledično je bil slaboten in kar naprej bolan. Romali smo od zdravnika do zdravnika in nič kaj pametnega ugotovili. Po skoraj sedmih letih so ugotovili, da ima intoleranco na laktozo, pšenico in jajca.
Mi smo sami doma, s provokacijo (sinu smo vsak dan dali eno vrsto hrane) ugotovili kaj mu povzroča preglavice in nato izločili iz prehrane gluten, jajca in mleko, ker je na te tri stvari reagiral. Danes težav skoraj ni več, če se držimo diete, pa tudi sicer so reakcije, četudi hrano, na katero je alergičen užije, veliko milejše. Ko je bil doma (tri leta) ni bil nič bolan in ni imel nobenih znakov alergije. Ostali družinski člani, ki nismo bili na dieti, smo preboleli gripo, on se je ni nalezel. Ves čas, ko je bil doma, ni bil niti prehlajen. Jedel je hrano pridelano doma, namesto pšenice, ječmena, je užival koruzno in ajdo, namesto kokošjih jajc smo uporabljali prepeličja jajca od domačih prepelic, namesto mleka pa vodo. Sedaj je sin veliko bolje.
Zato, ne zastrupljajte sebe in svojih otrok z lažno super food, uživajte svežo domačo hrano, pripravljeno na ustrezen način in odgnali boste alergije ali pa vsaj ublažili simptome in to brez zdravil. Ko bo prišla pomlad pa veselo na sonce, motike v roke in veselo na delo.
