Tudi podnebne spremembe imajo svoj svetovni dan. Od kdaj ga praznujemo, zakaj in kako lahko tudi sami pripomoremo k boljšim podnebnim spremembam, pa v spodnjih vrsticah.
V decembru leta 1997 je bil v Kyotu na Japonskem sprejet Kjotski protokol, katerega je le leto kasneje podpisala tudi Slovenija. Leta 2005 je z rusko ratifikacijo stopil v veljavo in postal del mednarodnega prava, kateri omejuje rabo toplogrednih plinov. Namen je bil, da bomo v obdobju od leta 2008 do leta 2012 za osem odstotkov zmanjšali emisije toplogrednih plinov.
In če tudi sami opazite, da so poplave in neurja vedno pogostejša, da so zime nenavadno toplejše, da je vsako zimo več dežja in da pride pomlad vedno malo prej, kot je prišla ostala leta, imate prav. To so namreč znaki pospešenih podnebnih sprememb, katere imenujemo tudi globalno segrevanje.
Ampak to niso ravno zaskrbljujoče stvari. Da je manj snega, nam v bistvu ustreza, da pride pomlad že nekje v zaključku februarja tudi, bojimo se le poplav. In če se bo tako nadaljevalo, bo vsako leto hujše. Napovedi strokovnjakov so namreč precej črnoglede. Zaradi povišane koncentracije toplogrednih plinov, med katerimi je ozračju najbolj nevaren ogljikov dioksid, naj bi se v naslednjih stotih letih povprečna temperatura na zemeljskem površju povišala za med dve in šest stopinj Celzija. Večja temperatura bo pomenila taljenje ledenikov, širše gledano pa to predstavlja kupček negativnih posledic za človeštvo, kot so recimo pomanjkanje pitne vode, več poplav in suš ter širjenje nekaterih bolezni na nova območja.
Najbolj zanimivi so ljudje, ki rečejo, da se jih to ne tiče, saj jih takrat ne bo več in ob tem plastenko odvržejo skozi avtomobilsko steklo. Za kratek razmislek: želimo res našim zanamcem pustiti umazan planet, poln smeti in jih prepustiti hudim poplavam, sušam in dolgočasnim zimam brez snega? Prav taki, ki odvržejo papir med mešano embalažo, običajno zabrusijo, da sami ne moremo nič storiti. Pa smo prepričani v to? Za ohranitev normalnega življenja v prihodnosti moramo podnebne spremembe omiliti, to pa lahko storimo tako, da zmanjšamo stopnjo izpuščanja toplogrednih plinov v ozračje. Klimatske spremembe so namreč odvisne samo od našega odnosa do sveta in človeštva.
Mimogrede, za koliko živali ste v zadnjem mesecu slišali, da so na robu izumrtja? Ste brali, da se na določenih delih sveta drevesa sušijo sama od sebe, da se ledeniki lomijo veliko pogosteje, kot pred stotimi leti? Ja, vse to zaradi podnebnih sprememb, za katere smo krivi mi, ljudje.
Največji viri emisij toplogrednih plinov so fosilna goriva. Mednje spadajo nafta, plin in premog za pridobivanje električne energije. Z manjšo in predvsem bolj preudarno uporabo le teh bi največ pripomogli k čistejšemu okolju. Veliko lahko tudi pripomoremo s prenehanjem izsekavanja gozdov, saj le ti absorbirajo ogljikov dioksid. Drevesa namreč med rastjo vsrkavajo ogljikov dioksid, pri izsekavanju pa ga sprošča.
Seveda je še nekaj manjših dejavnikov, ki prispevajo k globalnemu segrevanju. Metan, recimo, ki se sprošča pri kmetijstvu in emisije, ki nastajajo pri pretirani uporabi gnojil.
Zmanjšanje učinkov tople grede bi torej lahko dosegli, če bi energijske vire uporabljali na trajnosten način, se usmerili v bolj obnovljive oblike energije in začeli zajemati ter shranjevati ogljikov dioksid. Vse to vključuje spremembo našega načina življenja, kar pa ne pomeni, da bo ogrozilo naš življenjski standard in življenjski standard naslednjih generacij
Torej, lahko vsi nekaj prispevamo, kajne? Pa smo se pripravljeni odpeljati v trgovino s kolesom, kupiti izdelek, ki nima veliko embalaže in zvečer brati knjigo ob lučki, katera se je napolnila preko sončnih celic? Kot bi rekel moj kolesarski kolega – vse je v glavi. In dokler ne bomo razčistili sami pri sebi, ne bomo mogli poskrbeti za zmanjšanje toplogrednih plinov, čisto okolje in naravne življenjske pogoje.
