Tajska in hvaležnost



Pred kratkim sem se vrnila s počitnic na Tajskem. Prvih nekaj dni smo bili nastanjeni v precej prostorni hiški s klimo, toplo vodo, hladilnikom, običajnim straniščem,… Skratka, imeli smo vse, podobno kot doma, tako da nam ni bilo treba iti iz cone udobja. Potem pa smo se mogli za en dan preseliti v manjšo hiško, ker so bile za tisti dan čisto vse večje hiške, ki so imele klimo, rezervirane. Na Tajskem mimogrede brez klime ponoči zelo težko zaspiš, zato smo namenoma iskali samo take apartmaje s klimo.

Tajska hišica

Razlika med obema hiškama je bila več kot očitna. Že ko sem stopila v to manjšo hiško, sem se počutila utesnjeno, saj je bila soba, v kateri je bila postelja, res majhna. Ko sem šla na stranišče, ga nisem mogla splakniti tako, da bi pritisnila na kakšen gumb ali potegnila za kakšno vrvico, ampak sem ga mogla zaliti z vedrom vode. Po eni strani nič takega, saj sem to v preteklosti na potovanjih že počela, po drugi strani pa me je to spravilo ven iz cone udobja.

Ko sem se hotela zvečer stuširati in si umiti lase, sem opazila, da ni tople vode, zato sem se na hitrico stuširala z mrzlo vodo. Umivanje las pa sem raje prestavila na naslednji dan, ko bom imela na voljo tudi toplo vodo. »Pa kaj, če so lasje malo mastni, saj bom tudi taka dobra za med ljudi«, sem si mislila. Pri umivanju zob me je iz odtočne cevi v tuš kabini prišel pozdravit prijatelj polžek. Ljubko. »Veliko bolje polž kot ščurek«, sem si reka. Namreč na potovanjih sem imela že kar nekaj bližnjih srečanj s slednjimi in sem bila vesela, da ga nisem bila ponovno deležna.

Končno je napočil čas za večerni počitek. V hiški neznosno vroče (najbrž okoli trideset stopinj), nas pa je namesto klime hladil le ventilator. No, če temu sploh lahko rečemo hlajenje. Zaradi vročine sem se kar nekaj ur premetavala po postelji in nikakor nisem mogla zaspati. Sem pa zato imela veliko časa za razmišljanje.

In sicer o tem, kako hvaležna sem lahko, da imam doma v Sloveniji dovolj prostorno stanovanje, v katerem se ne počutim utesnjeno. Kako hvaležna sem lahko, da ne potrebujem klime, da lahko z lahkoto zaspim tudi brez nje. Kako vesela in hvaležna sem lahko, da se lahko tuširam s toplo vodo. In nenazadnje, kako hvaležna sem lahko, da doma lahko pijem vodo iz pipe. Namreč to na Tajskem ni možno, saj je voda iz pipe oporečna in jo je zato potrebno kupovati v plastenkah.

To sicer ni bila moja prva izkušnja z manj razvitim svetom, me je pa po dolgem času spet spomnila, da pri nas veliko stvari jemljemo za samoumevne, pa jih ne bi smeli. Kajti ogromno stvari imamo v svojem življenju, ki so zelo dragocene, pa se tega ne zavedamo ali pa se zavedamo premalo. Na primer čist zrak, ki ga dihamo. Pitna voda, ki nam vsak dan priteče iz pipe. Topla voda, s katero se lahko umivamo. Ugodno podnebje za nočni počitek. Še marsikaj drugega bi se našlo, česar ne bi smeli imeti za samoumevno.

Hvaležnost, hvaležnost in še enkrat hvaležnost. Resnično bodimo hvaležni za čisto vse stvari, za vse izkušnje in za vse ljudi v našem življenju. In prav ničesar ne imejmo za samoumevno, saj je čisto vse v našem življenju z namenom. Z namenom, da spoznavamo sebe, da spoznavamo druge in svet okoli nas. Z namenom, da rastemo in se osebnostno razvijamo.

Eva Dobovičnik

Zato bodimo vsak trenutek hvaležni za prav vse, kar se nam dogaja, saj se nam dogaja z nekim razlogom. Pa čeprav se tega razloga ta trenutek morda (še) ne zavedamo, vseeno zaupajmo, da je vse točno tako, kot mora biti.

Moje ime je Eva Dobovičnik. Zelo rada spoznavam samo sebe in pri sebi odkrivam še neraziskane dele. Prepuščam se toku dogodkov in zaupam življenju. Verjamem namreč, da nam življenje dostavlja točno tiste stvari, ljudi in situacije, ki jih potrebujemo za svojo rast in razvoj.

Spoznanja, ki ji dobivam preko svojih življenjskih izkušenj, nadvse rada delim z drugimi v obliki objav na facebooku (Eva Dobovičnik) in v obliki blogov na moji spletni strani www.evadobovicnik.si. Če želite, si lahko na omenjeni spletni strani naložite tudi mojo brezplačno e-knjigico »7 spoznanj za bolj igrivo življenje«.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*