Božično-novoletni prazniki predstavljajo za teroriste odlično priložnost za napad. Trgi, kjer se odvijajo koncerti, prostori, kjer so postavljene praznične stojnice, nakupovalna središča in ulice so v tem času preplavljene z ljudmi. Francija in Nemčija sta že bili priči množičnemu poboju nedolžnih mimoidočih in tudi druge države, vključno s Slovenijo, niso imune na teroristične napade.
Teroristične skupine se zavedajo, da je skregana Evropa ranljiva. Dobro organizirani napadi na civiliste podžigajo strah v ljudeh in nezaupanje do politike. Merklova je na dnevni ravni deležna kritik, ker je imigrantom na široko odprla vrata v Evropo. Italijanski premier Matteo Renzi je odstopil s položaja, François Hollande pa je najmanj priljubljeni francoski predsednik.
Politična nesoglasja, razočaranje javnosti, ekonomska kriza, ki se še kar ni končala, pomanjkanje močnih in odločnih voditeljev, ki bi v prvi vrsti poskrbeli za blaginjo svojega naroda, in mednarodna nestabilnost povzročajo rano v zahodni demokraciji. Nasilje je bilo iz bližnjega vzhoda pripeljano v osrčje Evrope. Povsod navzoča in nenehna ogroženost, skriti in improvizirani ali dobro organizirani napadi na naključne civiliste so postali del evropske realnosti. Francoski premier Manuel Valls napoveduje ponovne teroristične napade, a hkrati ne dvomi v zmago Evrope:
Francija je v zadnjih letih postala glavna tarča islamskih skrajnežev. Napadi v Parizu in Nici so skupno končali več kot 250 življenj. Tudi Nemčija se skoraj vsakodnevno srečuje s terorističnimi napadi ali poskusi le-teh. Celo brezdomci niso varni pred brutalnimi napadi migrantov. Nemškim policistom pa je v začetku decembra uspelo preprečiti napad na božično tržnico v kraju Ludwigshafen. Dvanajstletni deček iranskega rodu je nameraval razstreliti bombo z žeblji. Nekateri nemški mediji tudi omenjajo, da se je fant želel pridružiti skrajni skupini Islamska država v Siriji. Francoski policiji je prav tako uspelo rešiti številna življenja, ko so aretirali pet ljudi, ki so pripravljali napade na božično tržnico na Elizejskih poljanah.
Politična nasprotja v Nemčiji glede imigracijske politike, ki jo vodi Angela Merkel, postavljajo pod dvom njeno ponovno izvolitev. Celo sama sedaj priznava, da je bil begunski val delno zlorabljen za tihotapljenje teroristov. Protimigrantska stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) postaja vse močnejša in nekateri napovedujejo, da lahko prehiti socialdemokrate ter se zavihti na drugo mesto.
Na Nizozemskem se prav tako obetajo politične spremembe. Novo vlado bodo izbirali v marcu, napovedi pa trenutno kažejo na zmago skrajnega desničarja Geerta Wildersa. Le-ta je bil obsojen diskriminacije proti Maročanom zaradi izjav, ki jih je izrekel na shodu po lokalnih volitvah leta 2014.
Za prihodnost Evrope pa bodo ključne predvsem predsedniške volitve v Franciji. Javnomnenjske ankete zaenkrat napovedujejo zmago republikanskemu kandidatu in nekdanjemu premieru Francoisu Fillonu. Njegova protikandidatka bo najverjetneje predsednica Nacionalne fronte Marine Le Pen. Podpora tej stranki bi znala naraščati ob novih terorističnih napadih in širjenju nenaklonjenosti do muslimanskih priseljencev.
Islamski skrajneži se dodobra zavedajo zmede in dvomov, ki jih lahko povzročijo usklajeni napadi. Strah je močno orožje in če je ob tem prisoten še občutek, da sedanji voditelji ne morejo ali niso sposobni zagotoviti varnosti lastnih državljanov, se lahko hitro širijo protimuslimanska in protimanjšinska čustva med prebivalstvom in zamajejo vladne temelje.
