Kdaj smo se ljudje začeli tetovirati pravzaprav ni znano, vsaj ne točno. Vsekakor pa so umetnost tetoviranja poznali že pred par tisoč leti. Že Egipčani so s tetovažo lepšali svoja telesa. Za Kitajce pa je znano, da so s tetovažo začeli 2000 klet pred našim štetjem. Tudi v Švicarskih Alpah so našli telo primitivnega človeka, ki je bilo staro 2000 let, tako je pokazala obdukcija in, ki je imelo na sebi nekaj tetovaž. Tetovaže so uporabljale tudi določene skupine kot prepoznavni znak, tetovirali so kriminalce, da se je takoj vedelo kdo in kaj so, ravno tako so tetoviranje uporabljale posamezne družine in določeni posamezniki. Najzloglasnejši način tetoviranja je bil na Kitajskem, kjer so storilca kaznovali tako, da so mu vtetovirali črte načelo. Tudi japonske jakuze so svojo pripadnost kartelu izkazovale s poslikavo telesa. Besedo »Tatoo« je k nam v Evropo prinesel pomorščak James Cook, slišal jo je pri Maorih, kateri so znani po tipičnih tetovažah na obrazu in, katere pomen je »označiti«.
Označevanje ljudi so uporabljali tudi v 2.svetovni vojni, saj so nacisti tetovirali ljudi v koncentracijskem taborišču, kar pa je bilo izredno nehumano. Prvi aparat za tetoviranje je bil izdelan v viktorijanski dobi in se ni kaj preveč spremenil vse do dandanes. Pri nas, v našem prostoru, so znane tetovaže še iz časov Ilirov in Tračanov, kajti plemena so se med seboj razlikovala ravno po poslikavi. V 60-ih letih je poraslo zanimanje za tetoviranje, pravzaprav je nastala prava epidemija in umetniki, ki so se ukvarjali s slikanjem, so se začeli ukvarjati s moderno umetnostjo okraševanja telesa.
Kako poteka tetovaža?
Ogromno ljudi je zadnje čase tetoviranih, tetovaže nosijo povsod, najsi bo to hrbet, roke, noge, prsni koš, trebuh. Tudi starši se morajo zelo pogosto soočati z zahtevami svojih mladoletnih otrok po tetovaži ali piercingu. Tetoviranje je dandanes neke vrste statusni simbol, ki si ga lahko bolj ali manj privoščimo vsi in, ki kaže željo po občudovanju in »biti drugačen«.
Vendar, ali se pred odločitvijo, da si bomo tetovirali del telesa, sploh vprašamo, kaj to sploh pomeni za telo, za našo kožo. Postopek tetovaže je, vsaj na videz, zelo preprost, zahteva le potrpljenje. Strokovnjak z iglami, premera 0,3 milimetra, prebada naše telo petdesetkrat na sekundo in z vsakim vbodom pride v kožo črnilo, dva milimetra globoko. In, ko strokovnjak konča svoje delo, je potem na vrsti naše telo, da se odzove na njegovo delo. Črnilo je tujek za naše telo, zato lahko pride do različnih reakcij, ki nam škodujejo. Kozmetični izdelki, kot tudi zdravila, so podvrženi različnim testom, preden pridejo na police, za razliko od sredstev za tetoviranje, kjer niso potrebna nobena testiranja. Že sama kozmetika je polna najrazličnejših škodljivih sestavin, ki so neprijazna za našo kožo. Kako pa je s sredstvi za tetoviranje, ne ve nihče in, ker seveda sredstva za tetoviranje niso prepovedana, se štejejo za neškodljiva. Alergije na ta sredstva se razvijajo več let, poudariti pa je potrebno tudi dejstvo, da barve, ki jih uporabljajo za tetoviranje, ne nastajajo v laboratorijih, temveč so produkt ostankov različnih procesov v industriji. In velikokrat niso sploh namenjena za tetoviranje. Zato velikokrat prihaja tudi do hudih vnetij, ki zahtevajo kirurško posredovanje. Raziskave, ki so bile opravljene, kažejo, da ima okrog devet odstotkov ljudi trajne zdravstvene težave zaradi tetoviranja.
Če se odločimo za tetoviranje, poiščimo res pravega strokovnjaka, ki je usposobljen za to delo, pozna vse ukrepe za preprečevanje okužb, ima primerne prostore s primerno opremo in, ki se lahko izkaže z ustreznimi dokumenti. Tudi mi ne smemo zamolčati strokovnjaku, če bolujemo za določenimi boleznimi kot so : AIDS, hepatitis B in C, če imamo hemofilijo, sladkorno bolezen, kajti zaradi tega bi lahko bilo ogroženo zdravje, tako naše kot zdravje strokovnjaka, ki se bo z nami ukvarjal.
Pred tetoviranjem ne pijmo alkohola in izogibajmo se opojnim substancam. Po tetoviranju bomo dobili navodila, kako ravnati s kožo v prvih dneh in kako jo negovati. Tetovaža ni muha enodnevnica…nosimo jo vse življenje, zato bodimo trezni in dobro razmislimo, da ne bomo potem razočarani.
