Kluže, pravilno Bovške Kluže, ni samo trdnjava, čeprav to besedo najpogosteje povezujemo prav z njo. Tudi ni samo ena. Nad njo je s ceste nevidna Hermanova ali zgornja trdnjava, tu pa je govor o spodnji trdnjavi Kluže. Ko gledaš njeno umestitev v soteski, se ti zdi, kot da je narava namenoma pripravila mesto zanjo. Med strmimi stenami, kortiti reke Koritnice in cesto Bovec – Predel je polica, ki je dala prostor mogočni utrdbi.
Kluže – soteska in korita
Bilo bi krivično do narave, če bi v zapisu o trdnjavi, poimenovani Kluže, izpustili opis kraja, ki so ga premišljeni strategi izbrali za postavitev utrdbe. Nenazadnje je po soteski, v kateri je vsidrana kot zanesljiv stražar, tudi dobila ime.
Včasih, ko je bila pot mimo trdnjave namenjena samo pešcem in konjem, je moralo biti tu prav divje. Še danes marsikoga pogled z mostu ob trdnjavi navda z grozo. Dolina reke Koritnice, ki se že tako ali tako ne ponaša s širino, je na tem mestu najožja. Levo in desno navpične stene, globoko pod mostom (70 m) se vije reka skozi tako ozka korita, da se zdi kot nezanesljiva črta. Na njenem desnem bregu je kmalu za trdnjavo Kluže pot, ki pripelje do idiličnega prostora ob vodi. Zdi se, da je hotela Koritnica na tem kraju pokazati vse svoje čare: iz zareze med skalami bruha energijo na ozko prodišče, da tam ustvari površino, ki jo rahlo kodrajo nizki valovi. Tam je tudi brv, ta elegantna kulisa gorskih rek. Podobnost s Sočo je osupljiva. Misel, da je tu tekla krvava voda, je na tem kraju bolje opustiti.
Kratka zgodovina
Vrnimo se k trdnjavi Kluže in drobcem iz njene zgodovine, kot jih je natrosil Simon Rutar v Zgodovini Tolminskega, izdani davnega leta 1882. O njej govori kot o bovškem gradu v soteski.
Pove, da je trdnjava postavljena »visoko nad omotčevim prepadom. Samo po kratkem mostu, ki je deržal čez globoko korito, skozi katero teče rečica Koritnica, moglo se je priti do terdnjavice.«
Izgradnja trdnjave sega v čas turških vpadov na naše ozemlje. Tedaj so Benečani, pod oblast katerih je spadalo tudi Bovško, poslali v te kraje svojega pooblaščenca z nalogo, da poišče kraje, primerne za postavitev utrdb proti Turkom. Bovška soteska (kluže) je očitno bila ena od točk, ki je te ustrezala tem zahtevam in tako je tu nastala sprva lesena utrdba, ki je bila kasneje (leta 1613) pozidana s kamenjem. Zasluga za to gre takratnemu bovškemu glavarju Filipu Juriju Geri. Mesto je bilo izbrano tako, da je bilo iz utrdbe možno nadzorovati strateško pomemeben prehod iz Bovške kotline preko Predela.
Bovški glavarji in trdnjava Kluže
Kako pomembna je bila v preteklosti trdnjava Kluže za Bovško, pove zapis enega od bovših glavarjev iz začetka 18. stoletja o njegovih nalogah: »On ima dolžnost braniti terdnjavo u tamošnji soteski in vladati kmete.«
Simon Rutar pripisuje vlogo najpomembnejšega bovškega glavarja prav Filipu Juriju Geri. Vladal je med leti 1612-1643 in je v trdnjavi Kluže tudi bival. V bližnjem skalovju je po vztrajnem iskanju odkril studenec, ki je zagotavljal pitno vodo. Ostanki vodnjaka so vidni še danes
Dve varianti o krvavi reki
Strašljiva pripoved o tem, da je pod mostom pred trdnjavo Kluže dolgo tekla krvava reka, mi je ostala v spominu iz ure zgodovine. Simon Rutar opisuje dogodek iz konca 18. stoletja, ki je obarval reko, v dveh različicah, v vsaki pa se pojavlja prevara z dvižnim mostom, ki so ga »odkrili« oziroma »razkrili« tik pred prihodom sovražnika – Francozov (po ljudskem izročilu naj bi šlo za Turke). Nič hudega sluteči vojaki so strumno korakali proti prepadu in trumoma padali v globoko sotesko, dokler niso prišli kojeniki, ki jih je rešil nezmomtljiv instinkt živali: konji so zaznali nevarnost, ki so jo vojaki spregledali. Po drugi razlagi so preživeli vojaki dolgovalli rešitev bobnarju in nenevadnim zvokom, ki jih je oddajalo glasbilo ob podanju v globino. Od številnih trupel »se je Koritnica baje zajezila in še u poznejših časih je metala orožje na dan.«
Za trdnjavo ta prevara ni bila brez polsedic, saj so se Francozi nad njo znesli in jo razsuli. Obnovo je doživela slabih sto let kasneje, v letih 1881 in 1882, na kar opozarja tudi napis ob vhodu.
Na pomen trdnjave Kluže in prehoda, ki ga je varovala, kaže tudi dejstvo, da ni služila le v vojaške namene. V 16. stoletju, ko se je na Štajerskem in Koroškem pojavila kuga, je tedanji glavar naročil zaprtje in skrbno varovanje vseh prehodov v Tolminsko, zlasti pa bovško sotesko.
Kluže danes
Dandanes nimamo več ozemeljskih sovražnikov, niti kuge. Bijemo drugačne bitke, v katerih bi trdnjava Kluže odpovedala. Svojo vojaško vlogo je zamenjala za kulturno poslanstvo, ki ga uresničuje predvsem v poletnih mesecih. Takrat gosti Festival Kluže, različne razstave in domiselne predstave domačega društva Dreizehn dreizehn – 1313.
