Verjetno ga ni Slovenca, ki Tromostovja v Ljubljani ne bi poznal. Tromostovje je celo Google izbral za svoj doodle na vstopni strani leta 2012, ko smo praznovali 140. obletnico rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. Gotovo so trije mostovi čez reko Ljubljanico ena izmed najpomembnejših znamenitosti v Ljubljani.
Toda ali Ljubljančani v resnici poznamo zgodbe znamenitosti glavnega mesta? Svetovni splet seveda ponuja mnogo informacij, ki pa se na prvi pogled zdijo precej dolgočasne. Po ustaljenem ključu nekaj zgodovinskih dejstev, letnica nastanka in avtor stvaritve. Vodenih ogledov mesta Ljubljana ponuja kar nekaj, in prav je tako, a od izvajalca je odvisno katero plat lokacije bo nam, turistom, podal.
In tako nastaja tudi moj pogled na Ljubljano, rojstno mesto, ki ga ne bi zamenjala za nič na svetu.
Tromostovje nekoč le en most
Ime Tromostovje ( v angleščini Triple Bridge, v nemščini Drei Brücken) nikomur ne predstavlja dvoma kaj opisuje. Trije mostovi čez Ljubljanico, ki povezujejo Prešernov trg s Stritarjevo ulico, ki vodi proti Mestnemu trgu. Meni osebno je to najlepša zgodovinska os Ljubljane.
Pa ni bilo vedno tako. Nekoč je levi in desni breg Ljubljanice na tej lokaciji povezoval le en, Špitalski most. Tržni prostor je bil veliko bolj zaprt in stisnjen ob obrežje Ljubljanice, kot je danes. Most je bil lesen in je vodil v obzidano mesto. Kako si to danes težko predstavljamo, ko na primer stojimo sredi Tromostovja!
Iz lesenega Špitalskega mostu je nastal kamniti Karlov most in z velikim ljubljanskim potresom 1895 tudi želja po večjem mostu, morda kar treh.
Iz enega nastanejo trije
Delo so mestni svetniki precej kasneje zaupali slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku, in dobro so izbrali. Svoje delo na Tromostovju je končal leta 1932 in to je tudi uradna letnica nastanka. Mnogi tujci se ob tem podatku začudijo, ker Tromostovje na prvo žogo deluje res starejše. Ja, to je Plečnik, arhitekt, ki je z občudovanja vredno natančnostjo nizal starejše slogovne komponente v svoja dela. Nekaj antike in nekaj baroka. V primeru mostov slednji, to je barok, gotovo lahko zavede, če ne poznaš arhitekta.
Jože Plečnik je ugotovil, da bi bilo škoda podreti obstoječi most. Levo in desno je dodal po en most za pešce. Lotil se je tudi za Tromostovje tako značilne balustradne ograje in izpeljal na stranskih mostovih stopnišče na nabrežje Ljubljanice z enakimi stebriči kot zgoraj. Če se zapeljemo z ladjico po reki, to enotnost res najbolje doživimo.
Ograja s 642 stebriči
Menda je teh stebričkov 642. V resnici jih seveda nikoli nisem štela, lahko pa sami poskusite in opazujete reakcije mimoidočih, ko boste to počeli.
Gotovo jih je veliko in vsak stebrič je identičen. Tromostovje je nastajalo tako, da so vsak stebrič posebej vlili v kalup oziroma model. Vanj so nadrobili kamenje in ga zmešali s cementom. Ko se je zmes strdila, so vsak stebriček posebej obrusili. Tega Plečnik ni počel sam, ampak so mu pomagale številne ljubljanske družine.
Tisti, ki ste že obiskali Benetke, se boste verjetno strinjali, da Tromostovje deluje kar malo beneško.
Ali majhno mesto potrebuje tri mostove hkrati preko reke? Ja!
Do leta 1958 je mesto imelo tudi tramvaj, ki je vozil iz različnih predelov Ljubljane v njeno središče. Takrat je na žalost tudi zadnjič zapeljal preko osrednjega mosta.
Ljubljančani so hitro sprejeli novo podobo Prešernovega, nekdaj Marijinega trga in novo Trimostje, kot so ga včasih imenovali. Se je pa našel marsikdo, ki je novostim tudi nasprotoval. Neki deželan, ki je prišel v Ljubljano, je ob pogledu na tri mostove tudi zapel:
Treba ni, treba ni,
treba ni, treba ni,
čez Ljubljanco moste tri.
Saj lahko, saj lahko,
saj lahko, saj lahko,
vsi čez enga pridemo!
Vsekakor si danes ne znam predstavljati osrednjega dela stare Ljubljane brez Tromostovja. Odločitev, ki je padla s strani mestnih veljakov pred leti, da stari del Ljubljane zaprejo za promet, je bila ena izmed najboljših in tako lahko Tromostovje dandanes doživimo v vsem njegovem sijaju in bistvu.
Ustavite se kdaj in ne hitite preko!
