Komunikacija je eno najstarejših orodij sporazumevanja in je z nami že od nekdaj. Njen način in vzorec se skozi čas spreminjata, vendar bistvene sestavine ostajajo enake. Vsi želimo s komunikacijo prenesti sporočilo, nekaj povedati ali biti slišani. Da bi to dosegli čim bolj učinkovito je pomembno pravilno izbrati način kako to storimo. Glede na to obstajajo 4 tipi komuniciranja: agresivno, pasivno, manipulativno in asertivno.
Vsak od teh načinov ima dobre in slabe strani, zato se je potrebno v prvi vrsti zavedati, da je treba komunikacijo prilagoditi glede na odnos in situacijo v katerih se nahajamo. Univerzalnega pravila, tako kot tudi drugje, žal ne bomo našli. Je pa pomembno da se zavedamo splošnega vzorca komunikacije, ki se uporablja največkrat in je ravno zato tisto orodje s katerim izrazimo sami sebe, svoje misli in osebnost in ima pomembno vlogo ne zgolj v odnosih, ampak tudi oblikuje in izraža našo samopodobo.
Spoznajte asertivno komuniciranje: Gre za način vljudnega načina komunikacije s katerim želimo doseči svoj namen, pri tem pa ne prizadenemo drugih, niti lastnega dostojanstva in se na eleganten način izrazimo tako, da dosežemo želeni učinek. Hkrati pa s tem nismo prikrajšani in dejansko izrečemo kar si mislimo, ter imamo večje možnosti za to, da bomo tudi dejansko slišani. Zato je drugo ime za asertivno komunikacijo tudi učinkovita komunikacija, s katero se postavimo sami zase in za svoja stališča, predvsem pa s tem naredimo nekaj zase in za svojo samozavest.
Asertivna komunikacija ne le gradi in utrjuje vašo samozavest, ampak tudi poskrbi za večjo odločnost, zaupanje vase in v svoje odločitve, samospoštovanje, samozaupanje, ter omogoča lažji način izražanja samega sebe preko socialnih vlog, ki jih igramo v vsakdanjem življenju. Dejansko gre za vrsto nekakšnega samo-zagovorništva, kjer se postavimo sami zase in za tisto kar trdimo in mislimo da je prav. Na ta način tudi varujemo in nadzorujemo poseg drugih v naš osebni in čustveni prostor in ga posledično lahko učinkovito branimo, ter obenem varujemo svoje pravice.
Kje se skrivajo skrivnosti asertivne komunikacije in kako jo prakticiramo?
1.) SPOŠTLJIVOST: V prvi vrsti se je treba zavedati da je vsako živo bitje vredno spoštovanja in da z nikomer ni opravičljivo komunicirati nespoštljivo ali celo nasilno. Najbolj pogosto se tega načela ne držijo ljudje v odnosih kjer prevladuje nadrejenost/podrejenost, torej v delovnih razmerjih. Stroka opozarja, da je potrebno okrepiti zavedanje da v delovne odnose vstopamo v pravicah enaki in z enakimi pravicami osebnostnega dostojanstva. Razmerja nadrejenosti in podrejenosti obstajajo samo in izključno zaradi narave organizacije dela in jih ne gre istovetiti z razmerji manjvrednosti in večvrednosti. Zato z vsemi poskušajmo komunicirati s spoštljivim tonom in na miren način, torej tako kot bi si želeli da drugi komunicirajo z nami.
2.) POSLUŠANJE IN RAZUMEVANJE: Izredno pomemben element, ki ga dostikrat izpustimo ali mu namenimo premalo časa, zato je zaradi nerazumevanja ali napačnega razumevanja naš odziv lahko veliko burnejši in nepotreben, s tem pa nismo naredili ničesar dobrega ne zase, ne za sogovornika, ampak smo pripravili odličen teren za konflikt in njegovo stopnjevanje. Prišlo je do motnje v komunikaciji in zastoja pretoka informacij, ki sta povzročila blokado. Zato si vzemimo čas in poslušajmo kaj nam pravi sogovornik, ter ga poskušajmo razumeti. Pri tem se izogibajmo skakanju v besedo. Zavedajmo se kaj pomeni beseda razumeti, ne gre za to da se postavimo na stališče drugega ali da mu damo prav, ampak da sprejmemo kar on misli in si o tem izoblikujemo svoje mnenje in ga izrazimo na spoštljiv način. Vsak ima za svoje ravnanje in mišljenje svoje vzroke, ki jih mi morda ne poznamo v celoti, zato bodimo strpni.
3.) POSTAVLJANJE MEJ: To je najtežja točka. Šele ko se sami dobro poznamo in se dobro počutimo v svoji koži, ter si zaupamo lahko lažje rečemo ne, tega pa jaz ne želim. Še težje je, kadar je treba postaviti meje na službenem področju, se postaviti zase pred šefom, ki želi da npr. delate za vikend. Najprej je treba razviti meje svojega vedenja, ki se jih držimo, tega smo se v določeni meri naučili vsi skozi vzgojo, vendar jih je treba kar naprej obnavljati. Pri tem upoštevamo, da najprej jasno in na vljuden način izrazimo svoje stališče. Seveda bo nastalo nesoglasje, pri tem je pomembno da razumete tudi sogovornika, predvidite vnaprej njegov odziv in ga upoštevate. Vaš cilj je v tem da skušate skleniti kompromis, pri katerem ne boste prikrajšani ne vi ne on, oziroma bo razmerje temeljilo na obojestranskem prilagajanju. Izogibajte se agresivni komunikaciji in uporabi besed moram/moraš, ker vnašajo negativnost in prisilo. Skozi konstruktivni dogovor se v danem primeru dogovorite,da boste delo potegnili največ do petka zvečer, če se mudi ujeti rok, vikendu pa se ne boste odpovedali. S tem si tudi na daljši rok gradite samopodobo v očeh drugih, kajti če ne boste postavili mej jih znajo drugi z namenom izkoriščanja hitro prestopiti.
4.) PRISTNOST IN ČUSTVENA NOTA: V pogovor se vedno vključujte s polnim zavedanjem, saj boste le tako lahko pri stvari. Kaj to pomeni? Ko komunicirate z nekom ga poslušajte in se osredotočite na to kar vam govori. Ob tem boste v komunikaciji dejansko zavestno prisotni in boste hitreje sestavili svoj argument, pretehtali možnosti in lažje našli skupno točko. V pogovor vnesite živahnost, kretnje in mimiko prilagodite situaciji primerno in se izogibajte čustvenim izbruhom. V komunikaciji se izogibajte biti pasivni, odmaknjeni in distancirani, ker s tem ne izražate rešitve problema in se dejansko izključujete iz njega. Bodite konstruktivni in imejte v mislih kako bi našli nekakšen kompromis. V komunikacijo vnesite delček sebe, vendar ne bodite osredotočeni zgolj nase in svoje koristi, bodite odprti in razumevajoči, hkrati pa trdni in odločni v svojih namerah.
