Umag in podvodni zaklad



Hoteli, depandanse in apartmajska naselja. Prijetna morska klima, osvežujoče jadransko morje in sonce. Vse to je Umag z okolico.

sončni zahodi na obali mesta Umag v Istri
sončni zahodi na obali mesta Umag v Istri

Pa vendar se tam skriva mnogo več. Zambratija, ki je od centra mesta Umag oddaljena slabih pet kilometrov proti severu, v eni od uval skriva pravi zaklad. Lokacija, le slabih šesto metrov od obale, v globini dveh metrov, je postala prava arheološka senzacija, ko so leta 2008 lokalni ribiči odkrili ostanke čolna, za katere pa niti slutili niso, da izvirajo iz bronaste dobe. Po izračunih so stari okrog tri tisoč let. V neposredni bližini pa so našli tudi ostanke naselja, stare kar šest tisoč let.

odkritje čolna pri Zambratiji
odkritje čolna pri Zambratiji

Najdbo, ki Umag, oziroma njegovo severozahodno območje uvršča med svetovno znana arheološka najdišča, so potrdili tudi v Arheološkem muzeju Istre, na oddelku za konservatorstvo in restavriranje. Starost in ohranjenost pa nista edina dejavnika, ki čoln uvrščata v sam vrh arheoloških najdb. Sam način, kako je bil čoln izdelan, je presenetil tudi kustose, ki so leta 2011 vodili izkopavanje v bližini, tudi med Slovenci, zelo priljubljenega mesta Umag.

ostanki najstarejšega čolna v Jadranu
ostanki najstarejšega čolna v Jadranu

Čoln, katerega stranice in dno so bili med seboj diagonalno šivani z vrvjo, koreninami in vejami, je bil dolg sedem in širok dva metra in pol. Letve, na katerih so še vidne luknje, skozi katere so potegnili vrv oziroma vejo, so bile široke od devetnajst do štirideset centimetrov ter debele okrog tri centimetre. Tako tehniko izdelave čolnov so uporabljali na področju Jadranskega morja, preden so ta ozemlja zavzeli Rimljani. Sicer te tehnike niso poznali le na Jadranu, na širšem področju mesta Umag, ampak je bila poznana tudi drugje po svetu. Vrvi in druge naravne materiale so kasneje zamenjali s kovinskimi spoji, vendar pa se je izkazalo, da je tak način veliko dražji.

Ostanki čolna, ki so jih našli v bližini naselja Umag, so za svoja leta presenetljivo dobro ohranjeni. Še vedno so vidni šivi in nekateri deli čolna so tako rekoč skoraj nedotaknjeni. Z analizami so ugotovili, da je bil čoln narejen iz različnih vrst lesa. Uporabili so les bresta, jelke in jelše. Prizadevajo pa si, da bi s pomočjo še vidnih letnic na lesu, ugotovili tudi dokaj natančno starost drevesa, ko je bilo le – to posekano.

na čolnu so še dobro vidne sledi šivanja
na čolnu so še dobro vidne sledi šivanja

Kot že omenjeno, pa je poleg čolna, ki kraljuje na dnu Jadranskega morja, nedaleč od turističnega kraja Umag, najdenih tudi več predmetov, ki potrjujejo dejstvo, da je bila tam nekoč neke vrste naselbina. Na približno šest tisoč petsto kvadratnih metrih, v globini okrog treh metrov, so našli ostanke lesenih kolib, ki so stale na hrastovih pilotih. In najbrž prav zaradi teh pilotov, ki so preprečevali pogrezanje kolib v morsko dno, le te niso popolnoma propadle.

ostanki naselbine iz Neolitika
ostanki naselbine iz Neolitika

Umag z okolico se je izkazal kot bogato arheološko najdišče. Kustose in ostale sodelavce Arheološkega muzeja Istra preseneča odlična ohranjenost vseh najdb, tako čolna, naselbine kot tudi živalskih kosti, ostankov posod iz keramike in drugih drobnih predmetov.

hrastovi piloti na katerih so stale kolibe
hrastovi piloti na katerih so stale kolibe

Najdbe iz bronaste dobe so zelo redke, zato so hrvaški arheologi še toliko bolj veseli, da so ravno na širšem priobalnem področju mesta Umag, našli tako dragocene predmete iz tistega časa. Čoln je sedaj zaščiten z nekakšnim pokrovom, potopljeno naselje iz poznega neolitika in začetka bakrene dobe, pa še čaka na bolj natančne raziskave. Muljasto morsko dno okrog Umaga in Zambratije, je kot naravni konzervans zaščitilo predmete, ki so se ohranili v zares dobrem stanju.

In v čast si lahko štejete, ko se boste namakali v tistem delu Jadrana, saj je tam morska voda obogatena ne samo s soljo ampak tudi z mikroskopskimi delci starimi več tisoč let.

 

*slike z dovoljenjem Uredništva MatrixWorld

 

 

 

 

 

 

 

 

2 komentarja

  1. Matija Gartner

    Ziher je kakšen pisker cekinov kje v bližini…

  2. Bova počakala, da zaklade prinesejo v muzej in jih bova tam občudovala. Ker jih ni za vse, tudi midva ne bova tako požrešna a ne? 😉

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*