Okoljevarstvo prihaja vse bolj v ospredje kot ena od prioritet razvitih držav, ki z novimi znanji in izkušnjami spoznavajo pomen varovanja okolja.
Z razvojem novih gradiv in tehnologij gradnje smo dobili močno orožje v varovanju narave. Nova gradiva nam omogočajo manjšo porabo energije za njihovo izdelavo, lažjo predelavo po koncu njihovega življenjskega obdobja ter predvsem njihov boljši izkoristek v času funkcionalnosti. Zgradbe, zgrajene z okolju prijaznem materialom lahko rečemo tudi varčne hiše. Njihov glavni cilj je povezovati arhitekturo in naravo z najmanj onesnaževanja, kolikor je le mogoče. Obstaja pa še drug namen, ki ga včasih premalo izpostavljamo pa vendar je eden pomembnejših vidikov pri izbiri vrste gradnje. To je vidik zdravja in udobja pri bivanju v varčni hiši. Pri tem pa ne moremo vseh varčnih hiš metati v isti koš, saj jih poznamo več vrst, ki se ločujejo po odstotku porabljene energije, materialu, ki ga uporabljamo za gradnjo, načinu ogrevanja… Tako poznamo nizkoenergijsko hišo, pasivno hišo, ekološko hišo, ekologično hišo, plus energijska hišo in podobne. Hiše so razvrščene v razrede po določenih kriterijih, ki jih morajo dosegati.
NIZKOENERGIJSKA VARČNA HIŠA
Kriteriji za razvrstitev stavbe v ta razred varčnih hiš so najbolj »mili«. Tako določena hiša ne sme porabiti več kot 70 kWh energije na kvadratni meter koristne stanovanjske površine (površina, ki jo uporabljamo za bivanje) oziroma več kot 50 kWh pri vačstanovanjskih hišah. Zmanjševanje porabljene energije dosežemo na več načinov. Od zmanjševanja toplotne prehodnosti zunanjih delov stavbe (zidovi, streha, okna…), uporaba ogrevalnih sistemov, ki za svoje delovanje ne potrebujejo veliko energije in so bolj učinkoviti (toplotna črpalka, solarni sistemi…) do izkoriščanja toplote izrabljenega zraka (rekuperator).
PASIVNA VARČNA HIŠA
Spada pod najučinkovitejše nizkoenergijske varčne hiše. Za ogrevanje ne potrebujemo grelnih teles, ki smo jih navajeni v »normalnih« stavbah kot so to peči in radiatorji ipd. Letna poraba energije pa tudi zato ne sme presegati 15 kWh na kvadratni meter koristne bivalne površine. Toploto namesto hlasičnih grelnih teles dovaja prezračevalna naprava ali rekuperator v kombinaciji z povečanjem debeline in vrste toplotne izolacije ter vgradnjo izredno kvalitetnih oken in vrat itd. Zrakotesnost te vrste varčne hiše je obvezna in se preverja, saj ne sme prihajati do nenadzorovanih toplotnih izgub.
NIČ ENERGIJSKA VARČNA HIŠA
Se od pasivne hiše razlikuje le v tem, da za vso potrebno energijo v hiši poskrbimo s pomočjo izkoriščanja obnovljivih virov energije. To dosežemo z različnimi alternativnimi viri energije od fotovoltaični sistemov pa do izkoriščanja geotermalne energije.
EKOLOŠKA VARČNA HIŠA
Značilnost ekoloških hiš je, da so zgrajene povsem iz naravnih gradiv (les, glina, ovčja volna, kokosova vlakna…). Ponavadi so to nizkoenergijske hiše, ki se precej ne razlikujejo od klasičnih montažnih hiš, vendar so te skrbneje načrtovane in imajo praviloma boljšo lego za izkoriščanje moči narave.
EKOLOGIČNA VARČNA HIŠA
Lahko ji rečemo tudi mešanica ekološke in nič energijske hiše, saj so pri njeni gradnji velikokrat uporabljeni naravni materiali, ki ne smejo vsebovati nobenih nevarnih snovi oz. strupov (težke kovine, formaldehid, stiren…), pri tem pa hiša zagotavlja dovolj energije, da se lahko z njo sama preskrbuje.
To so le ene izmed vrst varčnih hiš, ki se z uveljavitvijo novih, boljših tehnologij in gradiv še vedno razvijajo in tako se vedno bolj uveljavljajo v družbi, ki tako počasi a nezadržno pomaga pri varovanju okolja in skrbi za prihodnost naših zanamcev.
