Veganstvo je način prehranjevanja in življenja, ki v zadnjem času postaja bolj popularen. Skoraj ni več človeka, ki ne bi poznal vsaj enega vegetarijanca ali vegana, zato je dobro, da se o teh prehranjevalnih navadah poučimo.
Veganska hrana je tista, ki ne vsebuje produktov živalskega izvora. Razlogov, zaradi katerih se ljudje odločajo za veganstvo, je veliko. Nekateri postanejo vegani zaradi zdravstvenih razlogov – verjamejo, da jim živalski produkti škodujejo in se brez njih počutijo bolje. Drugi način prehranjevanja spremenijo, ker verjamejo, da je ubijanje živali in njihovo trpinčenje etično sporno.
Vegan, vegetarijanec, presnojedec …
Prehranjevalnih navad in izrazov zanje je precej in ni čudno, da jih nepoznavalci zamešajo. Zmeda najpogosteje nastane pri razlikovanju med vegani, vegetarijanci in presnojedci. A obstajajo določene razlike, po katerih jih zlahka prepoznamo.
Vegetarijanci ne uživajo izdelkov, za katere je potrebno ubijanje. Ker v svojo prehrano vključujejo mlečne izdelke in jajca, jim rečemo tudi lakto-ovo vegetarijanci.
Vegani ne uživajo nobenih izdelkov živalskega izvora, niti mleka, mlečnih izdelkov, medu in jajc. Veganska hrana ne vsebuje ničesar, kar je nastalo s trpljenjem živih bitij.
Presnojedeci uživajo zgolj neobdelana živila. V glavnem se prehranjujejo vegansko, saj lahko uživanje neobdelanih živalskih produktov povzroči bolezni, kot je na primer salmonela.
Oseba, ki uživa ribe ali perutnino, ni ne vegetarijanec, ne vegan. Je vsejed, ki je iz svoje prehrane izključil omenjena živila. Takšno prehranjevanje iz etičnega vidika nima smisla, saj so tudi kokoši in ribe živa bitja, ki občutijo bolečino.
Jajca, med in mleko
Tudi jajca, med in mleko so skoraj vedno produkt trpljenja. Veganski recepti jih zato v večini primerov izpuščajo, v nekaterih pa nadomeščajo z drugimi živili. A veganska hrana je kljub vsemu zelo bogata.
Kokoši so v baterijski in hlevski reji nagnetene v neznosnih pogojih. Skoraj nikoli ne vidijo sonca. Porežejo jim kljune, piščančke moškega spola, ki ne nesejo jajc in potemtakem niso koristni, v reji že zelo zgodaj ubijejo tako, da jih žive zmeljejo. Kokoši smo ljudje gensko spremenili, da vsakodnevno znesejo ogromno jajc in to povzroča hude okvare reproduktivnih organov.
Da dobimo mleko, je potrebno kravo oploditi. Teliček gre v zakol ali pa ga hranijo s slabimi, poceni nadomestki. Kravo seveda še naprej molzejo, pogosto z molznim strojem, ki povzroča bolečine in vnetja.
Za pridobivanje medu je potrebna čebelja družina z matico. Da ta ne odide iz čebelnjaka, ji čebelar poreže krila, ko pa preneha biti koristna, jo enostavno ubije.
Veganski izdelki, ki to niso
Mnogi izdelki na tržišču so na prvi pogled veganski, a vedno moramo biti previdni. Veliko živil namreč vsebuje izdelke živalskega izvora. V gumijastih bonbonih je želatina – ta nastane s kuhanjem kože in kosti prašičev ali krav. Da se jabolčni sok zbistri, ga včasih precedijo skozi ribji mehur. Nekatere vrste sladkorja, da ta postane bel, obdelajo z zažganimi živalskimi kostmi. Če se želimo v celoti izogniti živalskim produktom, je najbolje, da se držimo doma pripravljene hrane in kupljenih izdelkov, ki nosijo oznako “VEGAN”.
Veganski recepti
Veganska hrana ni enolična, kot menijo nekateri. Še vedno obstaja ogromno živil, ki jih lahko skombiniramo na nešteto načinov in s tem vsak dan ustvarimo nekaj, kar bo nasitilo naš želodec in zadovoljilo tudi naše brbončice. Pri večini teh receptov živalskih produktov ni potrebno nadomeščati, temveč jih lahko enostavno izpustimo, kar dokazuje, kako nepotrebni so. Veganski recepti so v velikih količinah dostopni na spletu, v tem članku pa nekaj za pokušino.
Muffini (12 muffinov):
- 12 velikih žlic moke
- 12 velikih žlic vode ali rastlinskega mleka
- 3 žlice olja
- 1 mala žlička pecilnega praška
- sladilo po okusu
To je zelo osnoven recept, ki mu lahko zavoljo okusa dodamo še marsikaj, na primer temno čokolado ali veganski čokoladni namaz (v tem primeru seveda prilagodimo količino sladila), sadje (na primer borovnice ali zmečkano banano) … Pravzaprav vse, kar nam pade na pamet. Ker v testu ni jajc, ga lahko brez problema tudi pokusimo in ugotovimo, če mu še kaj manjka.
Preden začnemo s pripravo testa, pečico segrejemo na 180 stopinj. Zmešamo vse sestavine. Pekač za muffine namažemo z oljem in vanj nadevamo testo – vsak prostorček na pekaču naj bo poln približno do polovice. Muffine postavimo v ogreto pečico in jih pečemo približno 20 minut oziroma, dokler ne nehajo naraščati. Večkrat jih zbodemo z leseno paličico za ražnjič. Če se na paličico prijema testo, muffini še niso pečeni. Postrežemo ohlajene.
Ocvrta cvetača (za dve osebi):
- srednje velika glava cvetače
- moka
- voda
- sol
- drobtine
Cvetačo narežemo na cvetove. Moko in vodo zmešamo v zmes, ki je podobna masi za palačinke, in jo po okusu solimo. Cvetačo pomakamo v tako pripravljeno zmes, nato pa še v drobtine. Ocvremo v vročem olju. Ponudimo jo lahko samo ali s krompirjem, juho … Tisti, ki ne marajo cvetače, si lahko na enak način pripravijo ocvrte šampinjone, bučke, jajčevce, veganski sir. Možnosti res ne manjka. Zaradi tako pripravljene zmesi za paniranje bo končana jed bolj hrustljava.
Mleko iz mandljev ali indijskih oreščkov:
- skodelica mandljev ali indijskih oreščkov
- dve skodelici vode
Mandlje ali indijske oreščke skupaj z vodo zmeljemo v multipraktiku. Po okusu sladkamo, solimo in na koncu precedimo.
Ovseno mleko:
- skodelica ovsenih kosmičev
- štiri skodelice vode
Ovsene kosmiče in vodo postavimo na štedilnik in pustimo, da mešanica zavre. Pustimo vreti kakšnih pet minut. Po okusu sladkamo in solimo.
Takšno mleko bo v hladilniku zdržalo približno en teden, zato je dobro, da ga ne naredimo preveč naenkrat. Lahko ga dodamo kavi ali čaju, z njim prelijemo kosmiče ali pa z njim pri kuhi in peki nadomestimo kravje mleko.
Primanjkljaji hranilnih snovi
Ljudje, ki so se šele podali na pot veganstva, se večkrat soočijo s pomanjkanjem hranilnih snovi. Z vegansko prehrano sicer lahko dobimo (skoraj) vse, kar telo potrebuje, vendar mora biti prehrana pestra. Če ne moremo hranilnih snovi pridobiti na naraven način, moramo poseči po dodatkih.
Veganski nadomestki
Za ljudi, ki jim okus mesa in drugih živalskih produktov ni preveč všeč, prehod v veganstvo verjetno ni težak. Huje je tistim, ki imajo ta okus radi, vendar se za vegansko prehranjevanje odločijo iz etičnih razlogov. Zanje obstaja na tržišču mnogo nadomestkov, ki posnemajo okus mesa, sira in mleka – kupimo lahko veganske salame, veganske sire … ki niso produkt trpljenja. A tu velja opozoriti na dejstvo, da so ti izdelki obdelani, zato zmernost pri uživanju ni odveč. Obdelanim živilom se je dobro izogibati tudi zato, ker so večinoma pakirana v plastiko, ki je okolju škodljiva.
Glavno živilo, ki ga povezujemo z veganstvom, je soja. To na policah trgovin najdemo v obliki tofuja, namazov, omak in še česa. Mnogi veganski recepti vsebujejo kakšen izdelek iz soje. A študije o tem, ali je soja zdrava ali ne, si niso enotne, zato je tudi pri uživanju soje pomembna zmernost.
Veganska hrana ni pusta, nezdrava, enolična, vegani pa (povečini) ne fanatiki, ki želijo za vsako ceno izstopati. Veganski recepti so dostopni na vsakem koraku in pri vsej izbiri, ki jo imamo, uživanje živalskih izdelkov enostavno ni smiselno. Še več – veganstvo je naslednji logični korak, ki bi ga moralo človeštvo sprejeti – za spoštovanje. Za ljubezen. Za lepši planet.
