Vicia faba pripada družini stročnic fabaceae in je enoletna rastlina. Iz zapisov je razvidno, da so bob v prehrani uporabljali že 5000 let pred našim štetjem. Največ boba pridelajo v Italiji, Španiji, Portugalskem, Franciji in na Kitajskem. Bob je bil v Sloveniji do prihoda krompirja eno najpomembnejših živil. Zanimanje za bob je potem nekoliko zamrlo in šele zadnja leta se ponovno vrača na naš jedilnik.
Bob vsebuje veliko beljakovin, fosfor, kalcij, železo, vlaknine, vitamin C, vsebuje aminokislino L-dopa, ki sodeluje v možganih povezanih s spanjem, zbranostjo in dobrim razpoloženjem. Bob je zelo hranljiva rastlina in bi moral biti večkrat na »našem krožniku«. Bob sejemo zgodaj pomladi, poleti, lahko pa tudi jeseni, rastlina zraste v višino od 60-90 centimetrov, bob zelo hitro raste in razvije plodove zato ga lahko obiramo že 150 dni po sajenju. Bob ima lepe bele cvetove, ki se razvijejo v mesnate stroke. Ti rastejo postopoma, ko so zreli, so dolgi 35 centimetrov in vsebujejo 3-7 velikih zrn. Sprva je bob mehak, kasneje pa otrdi in postane zelene barve.
Bob-v kulinariki
V kulinariki se bob uporablja za paprikaše, juhe in jedi s krompirjem in fižolom. Mlado stročje se uporablja enako kot stročji fižol, semena so nekoliko bolj sladka in maslena kot fižolova. Bob lahko tudi pražimo in ga uporabljamo za pripravo različnega peciva in sladic, pražen bob ima okus po lešnikih. Zrelo zrnje se posuši in zmelje ter doda moki za peko peciva in kruha. Sveži bob kuhamo petnajst minut, suhega pa namočimo čez noč. Mlado, sveže zrnje lahko zamrznemo, suho zrno skladiščimo enako kot fižol, v suhi kleti je lahko čas skladiščenje tudi do treh let. Bob ima zelo okusno listje, ki ga uporabljamo za pripravo raznih solat, pripravimo kot špinačo in dodatek k prikuham. Pražen bob so naši predniki uporabljali kot kavni nadomestek.
Bob-zanimivosti
Bob v kleti-shrambi radi napadejo škodljivci, dobro je, da ga hranimo skupaj s praprotjo. Preden so v Sloveniji začeli gojiti krompir je bil bob zelo pomembna beljakovinska hrana. Ko je prišel v naše kraje krompir, se v Sloveniji ni več pojavljala lakota, pojavlja pa se sedaj, ko ne znamo več sami pridelati kvalitetne hrane, bob bi se moral večkrat pojaviti na našem jedilniku.
Bob-zdravilni učinki
Bob, oziroma semena boba vsebujejo snovi, ki se uporabljajo za zdravljenje Parkinsonove bolezni in pri proizvodnji viagre. Čaj iz boba (uporabljajo se cvetovi) odpravlja bolečine pri ledvičnih kamnih in služi kot pomoč pri odstranjevanju peska iz ledvic. Bob priporočajo telesno oslabelim ljudem, mnogi ga priporočajo za preprečevanje rakavih obolenj (pater Simon Ašič). Bob je primerna hrana za vegetarijance, ker je lažje prebavljiv kot fižol. Z uživanjem boba si zmanjšamo holesterol in popravimo kri, obloga iz boba (bob zmeljemo v moko) in jajc (beljakov) se uporablja za blažitev bolečin pri artritisu. Osebe katere imajo težave s cvetnim prahom (alergija) ne smejo uživati bob, saj lahko zbolijo za boleznijo, ki se imenuje favizem, prav tako pa ni priporočljivo uživanje surovega boba.
