Dober dan, povejte nekaj o meteorologiji ? Hm, vem, da je to nekaj v zvezi z vremenom. Kaj pa dela vremenoslovec ? Ja, opazuje… Kaj pa opazuje ? Kaj pa jaz vem , se ne spoznam na to, verjetno vreme.
Vremenoslovje ( meteorologija ) je pomembna znanost, ki raziskuje naravne zakonitosti ozračja. S pomočjo instrumentalnih merjenj meteoroloških elementov (temperatura, padavine,vetrovi, zračni pritisk …) je možno zasledovati zakonitosti ozračja. Te podatke, ki so osnovno gradivo meteorologiji, pa daje mreža meteoroloških postaj.Postaje so v nižinskem in višinskem področju.
Pračlovek ( lovec ) je vremenska dogajanja dojemal po nekaterih naravnih znakih ( oblačno nebo povzroča padavine ), ki si jih je razlagal po svoje. Ko je postal poljedelec, je bil vedno bolj odvisen od vremenskih dogajanj ( toča, suša, dež ), zato je začel naravne pojave oboževati. Iz tega obdobja segajo začetki verovanja in prerokovanja vremena, ki se je ohranilo do današnjih dni.
Prvo obširno delo o vremenu je napisal Aristotel ( še večkrat je kaj napisal prvi !). Rimljani so vreme pojmovali kot praktično vedo, vremenska opazovanja so opravljali tudi najvišji državniki. S propadom rimskega cesarstva je tudi meteorologija nazadovala za več stoletij. Meteorologija je bila pomembna tudi med obema vojnama. V prvi svetovni vojni so se veliko uporabljali bojni plini za to je bilo pomembno pravilno določiti smer vetra, če bi veter spremenil smer bi plin deloval po lastnih četah namesto po sovražnih, kar se je večkrat tudi zgodilo. Vremenske postaje so bile med drugo svetovno vojno nepogrešljive za načrtovanje in izvedbo vseh pomembnejših operacij na kopnem, na morju in zraku. V Sloveniji so ohranjeni najstarejši zapiski o meteoroloških opazovanjih v Slavi Vojvodine Kranjske ( Valvasor, 1689 ), v Ljubljanski kroniki ( Dolničar, 18.stoletje ) in v Klimi Goriške (Muznik, konec 18.stoletja ). Najstarejša meteorološka postaja na slovenskem etničnem ozemlju je bila v Trstu (18. stoletje), ustanovilo jo je nemško palatinsko društvo.
Do druge svetovne vojne smo imeli v Sloveniji skoraj 300 meteoroloških postaj, ki pa so prenehale delovati, ko so Nemci mnogo opazovalcev odselili v Srbijo in Nemčijo. Leta 1944 je na Gorjancih začela delovati prva meteorološka postaja, ki je posredovala podatke zavezniškemu letalstvu. Po končani vojni smo v Sloveniji zgradili široko mrežo meteoroloških, vodomernih, padavinskih, lavinskih in drugih postaj.
Poznamo:
- glavne in javljajoče meteorološke postaje merijo v glavnem vse meteorološke elemente in pojave z registriranimi instrumenti. Meritve vodijo stalno nameščeni, strokovno izobraženi meteorološki tehniki in opazovalci.
- navadne meteorološke postaje imajo le instrumente in priprave za merjenje temperature zraka, vlage v ozračju, padavin in vetra.
- padavinske postaje merijo padavine s pomočjo dežemerov, snegomerov in totalizatorjev.
Vremenska hišica
Spremembe količine vodne pare v ozračju lahko pokažemo s spremembami napetosti nekaj človeških las ali pa tako, da izkoristimo higroskopnost niti, narejene iz črevesa. Znano vremensko hišico lahko napravimo iz lepenke: en konec črevnate nitke prilepimo na kos plute, ki ga pritrdimo na slemenu hišice, za drugi konec pa zataknemo vodoravno ploščad in nanjo postavimo figure. S preizkušanjem ugotovimo, v katero smer ovijemo žico.
