Zvečer se brezskrbno sprehajamo, ko nam pot preseka majhen par oči. Nato se pojavi še en in še en… Žabice brezskrbno skačejo in regajo, capljajo po lužah ter ena okoli druge. Nato pa izza ovinka pripelje avtomobil…
V Sloveniji poznamo več vrst žab, ki jih v grobem delimo na krastače, rege, prave rjave žabe in zelene žabe. Prav vse so se predvsem zaradi človeškega posredovanja znašle na seznamu ogroženih vrst. V Sloveniji sicer imamo Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur. l. RS 46/2004; 109/2004), vendar je izvajanje ukrepov zelo skopo.
Poleg uničevanja življenjskega prostora in lova, eno izmed bistvenih pretečih nevarnosti predstavljajo cestni odseki na poti sezonske selitve proti mrestiščem. Ti odseki lahko predstavljajo grožnjo za celo generacijo različnih dvoživk, ne samo žab. Zaradi pretežnega neposluha občin in pomanjkanja sredstev za zaščitne ograje, se v zadnjih letih pojavlja posredovanje prostovoljcev, ki žabicam pomagajo pri prečkanju cest in s tem nekoliko pripomorejo k zmanjšanju pomorov na kritičnih prometnih točkah. Poleg pomoči ogroženim vrstam, lahko reševanje predstavlja tudi družabni dogodek, hkrati pa z ukrepanjem veliko naredimo za osebnostno rast.
Selitev žab na mrestišča se prične spomladi ob prvem vlažnem in večdnevnem toplejšem vremenu, s temperaturami nad 4 °C. Selitve trajajo nekaj tednov, ob pojavu suhega ali hladnega vremena pa se lahko začasno ustavijo.
Najprej se dvoživke prebudijo na Primorskem in Krasu, kasneje pa še v ostalih predelih Slovenije. Med bolj znane črne točke sodijo Hraše pri Smledniku, Krajinski park Radensko polje pri Grosuplju, Rove pri Radomljah, in ljubljanska Večna pot, kjer prostovoljci vsako leto namestijo varovalne ograje, ki vsaj malo pomagajo pri reševanju.
Vsako leto je znanih več lokacij za izvedbo akcij po celi državi. Na Gorenjskem so dodatne roke najbolj potrebne na Bobovku v Kranju ali na Šinkovem turnu pri Vodicah.
Dolenjci lahko svoj delež prispevajo v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih toplicah ali v Kloštru pri Metliki, severovzhod države pa bo pomoči vesel v Borecih pri Ljutomeru, Kančevcih, Petanjcih in pri Blaguškem ter Lendavskem jezeru.
Naštete lokacije so samo nekatere izmed rizičnih krajev po državi. Lokalno gledano je nevarna vsaka cesta, ki vije svojo pot v bližini potokov, jezer, mlak in ostalih vodnatih predelov. Na manj znanih rizičnih točkah je pomoč še toliko bolj zaželena.
KAKO SE LOTITI POBIRANJA?
K zmanjševanju ogroženosti vrsti in s tem biotski raznovrstnosti ter boljšemu življenjskemu prostoru, lahko prispeva vsak. Obvezna oprema so odsevni jopič za boljšo vidljivost na cesti, baterijska svetilka in visoko vedro. Glede rokavic so mnenja deljena. Lahko uporabljate rokavice iz lateksa brez smukca, sicer pa dvoživke raje vidijo, če jih pobirate kar z golimi rokami. Primerna morajo biti tudi oblačila in obutev, najbolj primerni so dežen plašč in škornji.
Akcij ne izvajajte na prometnih cestah, na ostalih pa je priporočljivo, da postavite trikotnike ali druge opozorilne znake, ki bodo poskrbeli za vašo varnost.
Otroci so na krajih reševanja lahko prisotni ob obveznem spremstvu staršev, ki jih morajo poučiti o nežnem ravnanju z živalmi. Prostovoljstvo je za malčke zelo koristno, saj lahko na ta način dobro razvijejo svoj čut za pomoč živim bitjem. Dvoživke na plan pogledajo nekaj minut po sončnem zahodu, pobiranje pa ponavadi traja nekaj ur. Živali nežno poberemo s ceste in jih položimo v vedro. Tega redno praznimo, saj večje število žab lahko ogrozi njihovo varnost.
Žabe vedno odnašamo v smeri selitve, nikoli obratno. Na nekaterih odsekih smo lahko priča zablodelim dvoživkam, kjer se potok vije ob cesti, mlaka pa je na popolnoma drugem koncu (Trzin). Tam žabice odnesemo čim dlje, nekaj deset metrov od prevoznih poti, v gozodove in na travnike. Živali je priporočljivo prešteti in podatke sporočiti pristojnim društvom, ki urejajo vsakoletno statistiko. S tem lažje določijo poti selitev in ocenijo tveganje. Zakaj torej ne bi vnesli nekaj svežine v svoj prosti čas in združili prejtnega s koristnim? Kdo ve, morda pa se katera izmed žabic spremeni v princa ali princesko.
