V letu 1985 je tisočletno romarsko pot po severni Španiji, ki jo večina imenuje kar Camino, prehodilo samo 690 romarjev. Že v naslednjem letu je število romarjev skokovito naraslo. In vsako naslednje leto je bilo na poti vse več romarjev, iz različnih držav vsega sveta, vseh starosti in ras, tako tistih brez vere, krščanske vere, ali tudi tistih kakšne druge vere.
Lani sva bili s sestrično Marjano samo dve izmed 277.915 romarjev, ki so v letu 2016 prispeli na svoj romarski cilj, v Santiago de Compostelo. Mislim, da bo število romarjev še naraščalo, saj je romanje krasna priložnost, da se umakneš iz neusmiljenega tempa vsakdanjika, presežeš svoj jaz, ki te uničuje s svojim sebičnim hrepenenjem in spoznaš, da je sreča že s teboj, samo zavedati se jo moraš.
Dolga zgodovina poti
Jakobova pot, po špansko Camino de Santiago, ima v sedanjosti ime po Jakobu, čeprav so po njej romali že tisočletja pred njegovim rojstvom. To široko, življenja polno, prašno pot, so pred več kot 5000 leti utrli že pripadniki megalitskih kultur. Najprej je bila Zvezdna pot, lahko pa bi bila tudi pot sonca, saj poteka v isti smeri kot je potuje sonce na nebu, iz vzhoda na zahod. Če nanjo pogledamo iz zemeljske perspektive, leži neposredno pod Rimsko cesto. In po tej poti so skozi stoletja romala ljudstva, od vzhodnih vrat na začetku Rimske ceste, do zahodnih vrat, na njenem koncu. Verjeli so, da so vrata namenjena prehodu duš. Pot so začeli pri vzhodnih vratih, ki so bila povezana z rojstvom in spustom v telo, v poletnem sončevem obratu, v času največje svetlobe, najdaljšega dneva, končali pa pri zahodnih vratih, ki so bila povezana s smrtjo in dvigom k bogovom, v zimskem sončevem obratu, z najkrajšim dnevom. Ponoči so sledili zvezdam, ki so sijale in razlivale svojo moč, podnevi pa so sledili najsvetlejši zvezdi, soncu.
Sčasoma se je pojavil Bog bogov, ki si je pridobil to ime, ker je posedoval dva obraza. Z njima je lahko istočasno gledal v preteklost in prihodnost, v sonce in v luno, zato je bil tudi Bog začetka in Bog konca. Zvezdna pot je dobila ime po njem, postala je Callis Janus ali Via Janus.
Okoli 1000 let pred Kristusom in prav tako pred Jakobom, so se po poti zakadili Kelti in jo preimenovali v Via Finisterre. Sledili so poti Rimske ceste vse do Atlantske obale, do Finisterre, točke za katero so verjeli, da predstavlja konec sveta. Tukaj so častili sonce na oltarju Ara Solis, zvečer pa so opazovali zaton sonca in si predstavljali, da gledajo uprizoritev potovanja duše iz življenja v smrt. Tu, na koncu sveta, se je končevala pot.
Današnje ime je pot dobila zaradi dogodka v letu 813. Tistega dne je zasijala posebej svetla zvezda in zaigrala nebeško lepa glasba. Oslepljujoča svetloba in prelepa glasba je vodila nekega puščavnika prispel do marmornate grobnice, za katero se je kasneje izkazalo, da so v njej relikvije svetega Jakoba. Od tedaj se kraj imenoval Kompostela, zvezdino polje in ker je bila grobnica Jakobova, je tako kraj kot pot, dobila njegovo ime, špansko Santiago. Tako se danes kraj romanja imenuje Santiago de Compostela, pot pa Camino de Santiago, po slovensko Jakobova pot.
Odkritje relikvije se je s stališča ohranitve krščanske vere, zgodilo ravno v pravem času, v času, ko je bila večina Iberskega polotoka zasedena z Mavri, afriškim ljudstvom, ki je častilo drugega boga, Alaha, krščanska Španija pa je bila stisnjena na ozkem pasu na severu Iberskega polotoka. Najdba relikvije je ljudem okrepila duha in jih motivirala k obrambi krčanske tradicije pred islamom. Takratni kralj je izrabil to priložnost, nad Jakobovo grobnico je dal zgraditi svetišče in postal je prvi romar do novega svetega kraja na takrat že tisočletja stari poti. V srednjem veku je postala Kompostela poleg Rima in Jeruzalema glavni romarski cilj kristjanov.
Sredi maja 1430 je v Kompostelo prišel tudi zadnji Celjski grof, Ulrik II. Za časa življenja si je zelo želel postati vitez, takrat pa so iniciacijo v viteški red opravljali na romanju in ne več na vojnih pohodih, zato se je Ulrik II. odločil, da bo odjahal na romanje po Jakobovi poti in si pridobil viteški stan. V španskih arhivih se je ohranil zapis o romanju UIrika II. Celjskega v Kompostelo k svetemu Jakobu in njegovi posvetitvi v viteški red.
Še nedavnega leta 1986 je pot prehodil 1.801 romar. Eden izmed njih je bil takrat še neznani Paul Coelho, ki je na romanje prišel iskati svoj meč. Našel je nalivno pero, zato je po opravljenem romanju napisal njegovo prvo knjigo The Pilgrimage, ki je v slovenščino prevedena z naslovom Magov dnevnik. Knjiga je takoj postala svetovna uspešnica. Zelo popularna je tudi v Južni Koreji, zato danes srečaš na Jakobovi poti veliko število Korejcev.
Svet Evrope je v letu 1987 razglasil Jakobovo pot za evropsko kulturno pot, UNESCO pa za svetovno kulturno dediščino.
V letu 1994 se je na pot odpravila takrat šestdesetletna Shirley MacLaine, ameriška igralka in dobitnica oskarja, pripadnica novodobniške duhovnosti. V letu 2010 pa je Emilio Estevez posnel film The Way, v katerem igra glavno vlogo Martin Sheen. Film je v ZDA zelo popularen in z vsi ameriški romarji s katerimi sem se pogovarjala, so navedli, da so se po ogledu filma odločili za odhod na romanje.
V zadnjih letih je Camino spet množično obiskan. Na osnovi anket, ki jih opravljajo Španci ob poti, se danes na pot iz verskih razlogov odpravi manj kot 10% romarjev. Na pot se odpravijo, ker jim to predstavlja izziv, zaradi treninga, da bi spoznali drugo kulturo, da bi se spoznali z romarji iz drugih držav, iz duhovnih ali kakšnih drugih razlogov.
S sestrično Marjano sva se na pot odpravili v aprilu prejšnjega leta. Prehodili sva 883 kilometrov, iz vzhoda na zahod, iz Saint-Jean-Pied-de Porta v Franciji, do konca sveta, Fisterre, v Španiji. Spoznali sva čudovito pokrajino, ki naju je navduševala ob poti in se posvetili vsaka svojim mislim med potjo. Družili sva se z romarji iz vsega sveta, ki na začetku poti o Sloveniji niso vedeli nič, na koncu pa so bili že dobro seznanjeni s tem, da smo država, ki ima ljubezen že v imenu, da imamo najboljšega golmana na svetu, ki igra pri njih v Španiji, Američani so vedeli od kje prihaja takrat še kandidatka za bodočo prvo ameriško damo in da imamo Slovenci prekrasne gore, po katerih radi planinarimo. O tem lahko več preberete tukaj https://50odtenkov.com/category/zaupajo-nam/snezana-
Vseh 30 dni in 11.774 prehojenih korakov sem strnila v 74.416 besed in izdala potopisni roman z naslovom Camino, ki jo lahko kupite tukaj http://primus.si/camino .
Knjiga Camino
V tridesetdnevnem dnevniku sem poleg poti in hoje, popisala zgodbe mojih soromarjev iz vseh koncev sveta. Vse na poti je, vejamem pa, da bo tudi vse bralce knjige, najbolj presunila čudežna zgodba o ljubezni na Caminu, o Nemki Evi, ki je po poti romala skupaj s triletnim sinom, ki ga je vozila v vozičku. Zaradi varovanja zasebnosti sem imena spremenila.
Knjiga je bila nominirana za nagrado Svetlobnica 2016 https://50odtenkov.com/2016/11/17/juhuhu-nominirana-sem/ in o njej je predsednik komisije Jože Horvat zapisal sledeče:
“Camino, kot se imenuje ta romarska pot, je dejanje, »pustolovščina«, ki človeka, kot piše avtorica (ki sicer ni religiozna), s svojo duhovno oz. religiozno avro ne pusti ravnodušnega, ampak ga prevzame in zaznamuje za zmerom. Na njej se pripetijo stvari, ki jih razum ne more vedno dojeti in obveljajo za čudeže (in v knjigi se vsekakor dogajajo). Camino je nevsakdanja knjiga o romanju v Santiago de Kompostelo. Morda je to pri nas eno najbolj zanimivih poročil o tej poti – potopis in dnevnik obenem, a s svojevrstno romaneskno značilnostjo …“
Knjigo lahko kupite tukaj http://primus.si/camino
Izmed vseh, ki boste pravilno odgovorili na Snežanino nagradno vprašanje v komentarje pod prispevkom, bo Snežana izžrebala nekoga, ki bo prejel njeno knjižno uspešnico. Vprašanje se glasi:
Kako se po špansko reče “romar”?
a) albergue
b) peregrin
c) desayunos
Pravilni odgovor zapišite v komentarje.
