Šele pred nekaj leti sem slišala za zakon privlačnosti. Če misliš pozitivno, se ti dogaja pozitivno. Če si negativen, nesramen do drugih, se ti to vrača. Če si prijazen do drugih, so drugi do tebe prijazni. 🙂
Začela sem dojemati svet okoli sebe drugače. Če je bil nekdo nesramen do mene, pa mu jaz nisem dala povoda za to, sem mu seveda pred leti vrnila milo za drago. Kaj boš ti nesramnež, nesramni?! Seveda se po takem dogodku ne počutiš prav nič fino in začneš razmišljati, zakaj se pravzaprav tako obnašamo do neznanih ljudi, ki niso prav nič krivi za naš slab dan, za to, da smo vstali z levo nogo, za to, da nismo naspani, za to, da smo se sprli s partnerjem ali pa je za naše obnašanje kriva polna ali prazna luna. Pač nekdo drug, samo sami ne.
Kolegica mi je pripovedovala, kako se ji podobne stvari dogajajo v službi. V pisarni sedi z žensko, ki je popolnoma nezadovoljna z vsem na tem ljubem svetu. Z moškim, s katerim živi samo zaradi njegovega statusa, pa žal od njega kot ženska nima nič. Sprla se je celo s svojimi starši in brati ter sestrami, da ne govorim, da tudi prijateljev nima, saj se zaradi ljubosumnega moža, ne udeležuje popoldanskih srečanj ob kavi in pijači z nikomur. Nezadovoljna in nezadovoljena taka kot je seveda nikomur ne privošči boljšega življenja kot ga ima sama in tako tudi v službi vsak trenutek izkoristi za opravljanje in namigovanja o tem, kakšni so drugi, sebe pa ne pogleda v ogledalo in si končno prizna, da sama sebe ne ceni. Se ne spoštuje. Se ne mara. Se daje v nič. In tako se obnaša tudi do drugih.
To kar dajemo, to se nam vedno vrne. To je eden temeljnih zakonov vesolja, s katerim bi se morali seznaniti že v najnežnejših letih življenja.
Ste kdaj recimo v gozdu nabirali gobe in hodili z nekom vsak po svojem hribu, potem pa sta se poklicala s kakšnim skrivnim glasom? Se spomnite odmeva, ki se je takrat pojavil?
Znana je zgodba o očetu in sinu, ki sta odšla v gozd in se je sin spotaknil ter zavpil: »Auuuuuuuč!« In kar naenkrat mu odmev vrne »Auuuuuuuč!«. Sinu je bilo zanimivo in vpraša na glas: »Kdo si ti?« Pa mu odmev vrne: »Kdo si ti?« Ta mu odvrne: »Reva sem!«, odmev spet : »Reva sem.«
Sin z začudenjem vpraša očeta, kaj se dogaja in oče zakliče: »Občudujem te.«, odmev vrne: »Občudujem te.« Spet oče: »Prečudovit si!«, odmev mu seveda ne ostane dolžan: »Prečudovit si!«. Sinu se vse zdi nekaj neverjetnega, nekaj nepoznanega, zato mu oče pojasni, da gre za odmev, ki pa je v resnici naše življenje.
Življenje nam zmeraj vrača to, kar dajemo. Zakon privlačnosti vedno deluje. Če želimo več ljubezni, jo moramo dati več. Če želimo več dobrote, dajmo drugim več dobrote. Če želimo več razumevanja, se potrudimo razumeti druge.
Če si želimo, da bodo ljudje z nami bolj potrpežljivi in da nas bodo spoštovali, moramo biti z njimi potrpežljivi in jih spoštovati.
Gre za sporočilo, ki ga poznajo vsa verstva sveta in je prisotno že dolgo časa. Vsem je skupno, da naj drugim počnemo samo to, kar bi si tudi sami želeli, da drugi počnejo nam. Gre za zakon narave, ki se nanaša tako na dejanja kot tudi na naše misli.
Če torej sebe ljubimo in sprejemamo brezpogojno, če sprejemamo tudi druge brezpogojno, potem bomo v svoje življenje privlačili ljudi, ki nas bodo tudi brezpogojno sprejemali in ljubili.
Če bomo gojili misli sovraštva, bodo v naše življenje prinesle sovražne misli in dogodke osnovane na sovraštvu, ljubosumne misli pa privlačijo v naše življenje izgube in pomanjkanja.
Bodimo za spremembo danes, jutri prijazni s stranko, ki ima problem zaradi katerega se je obrnila na nas. Četudi je vsa jezna, razburjena, vas je celo kam poslala. Vprašajte se, kaj neki jo je tako razjezilo in se postavite v njeno kožo. Poskušajte jo razumeti in ji to tudi povejte.
Sami preverite, če zakon privlačnosti deluje. Splača se. Vredno je. 🙂
