Ljubitelji redkih in butičnih vrhunskih vin, pozor!



Za ljubitelje redkih in butičnih vrhunskih vin iz 70 let stare trte rdečega traminca  in modre portugalke. Vina iz starih trt so velika znamenitost in so v nekaterih državah Evrope zelo cenjena. Verjetno najstarejše trte rdečega traminca  in modre portugalke v Sloveniji rastejo v vinogradu družine Polič zahodno pod naseljem Sv. Ana.  Stare trte so zasadili leta 1947.

Sveta ana spomladi

Idilično in vzorno urejeno naselje Sv. Ana v Slovenskih goricah se razteza po grebenih Krivi Vrh in Kremberk s čudovitim razgledom. Poseben čar kraju dajejo stari in mlajši lepo urejeni vinogradi. V kraju imajo izjemno ponudbo lokalne kulinarike in vrhunskih butičnih vin. Najbolj znani pa so po ohranjanju in varovanju kulturne dediščine in po bogati zgodovini vinogradništva.

V Sloveniji imajo edinstveno zgodovinsko vinogradniško učno pot. Pot je posvečana Francu Postiču in Francu Trummerju. Na vodenih ogledih po poti obiskovalci slišijo manj znane zgodbe o vinskih trtah. Izvedo od kje in kdaj je prišlo v naše kraje več kot  30 starih in novejših sort vinske trte. Pokusijo lahko 8 vzorcev vrhunskih anovskih vin in tradicionalne dobrote.

Odprtje vinogradniške sezone na vinogradniški učni poti Sv. Ana bo v nedeljo, 19. 3. 2017, ko bo domače vinogradniško društvo opravilo rez trte ob učni poti. Začetek bo ob 9.00 uri na 10. točki poti pri vinogradniku Gabrijelu Jauku.  Na družaben dogodek vabijo ljubitelje dobrih vin in zanimivih zgodb.

Po vinogradniški učni poti Sv. Ana se sprehajamo 600 metrov daleč v eno smer. Vodenje s postanki, ogledi in degustacijami traja za ljubitelje kulturne zgodovine in redkih specialitet 3 ure. Med poučnimi zgodbami poskrbijo tudi za zabavo. Goste pogosto sprejme akademsko šolan harmonikar.

Postaje na  vinogradniški učni poti  so: 1. Klet z vinoteko v občinski stavbi in del stalne razstave o F. Postiču, 2. Cerkev svete Ane, 3. Počivališče s trtami, 4. Poličeva klet, 5. Postičeva hiša, 6. Viničarija Pergarjev vrh s kletjo, Vinogradniško muzejsko zbirko in stalno razstavo o F. Postiču, počivališče s trtami, 7. Ampeleografski vrt, ki še ni v celot zasajen, 8. Počivališče ob vinogradu z eko trtami na brajdah, 9. Pojasnitev geologije in “terroir”-ja, počivališče s trtami, 10. Razgledno počivališče ob ohranjeni stari štajerski preši, trtami in novim vinogradom in novo vinsko kletjo Gabrijela Jauka.

Štajerska dežela je bile vodilna vinorodna dežela Avstrijskega cesarstva. Na pobudo nadvojvode Janeza  je Franz Trummer med leti 1836 do 1841 popisal 282 sort trte.  Nadvrtnarju Francu X. Trummerju (*1800 – +1858, Gradec) je uspelo napisati kvalitetno knjigo Sistematična klasifikacija in opis trtnih sort najdenih v Vojvodstvu Štajersko, Gradec, 1841 (Systematische Classification und Beschreibung der im Herzogthume Steiermark vorkommenden Rebensorten, Gradec, 1841). Knjiga je takrat veljala za najboljši ampelografski priročnik. Še danes po več kot stosedemdesetih letih je uporabna za določanje starih sort vinske trte. Besedilo  je za zgodovino vinogradništva in slovenskega jezika izredno pomembno, kajti Trummer je v vseh naših vinorodnih krajih zapisal tudi slovenska imena vinskih sort. Takrat je bila velika zmešnjava z imeni trt in skoraj v vsakem kraju  so imeli slovenska in nemška lokalna imena ali sinonime. Za nekaj vinskih sort pa sploh ni našel ustreznih nemških izrazov in je slovenska imena zapisal kar z nemškim črkopisom npr. javor, plavez, vranek, palvanz, kauka.

Sveta Ana je s svojimi lokalnimi  imeni vinskih sort med najpogosteje omenjenimi kraji; kar 22 krat in še dvakrat  Kriechenberg (Krivi Vrh), nekajkrat so omenjeni Hrastovec, Voličina, Peščeni Vrh pri Cerkvenjaku itd.  Vsa slovenska imena trt zapisana pri Sv. Ani je iz Trummerja povzel Matija Vertovec, pisec prve slovenske knjige o vinogradništvu z naslovom Vinoreja, Ljubljana, 1844. Od Vertovca in od Trummerja pa je 17 slovenskih imen trt od sv. Ane prepisal Maks Pleteršnik v Slovensko-nemški slovar, Ljubljana, 1894, 1895. Imena so se tako ohranila v slovenskem besedišču (belina, kavka, kozjak, krhlikovec, križevatina, lipavšina, maslovina, modrina, moslavec, pohapševina, ranfol, ranfolica, volovjak, vrbanščak, hapševina, zelenika in postič). V Pleteršnikovem slovarju je 71 vseh slovenskih imen trt iz Trummerjeve knjige.

V Slovenskih goricah je rasla večina teh sort. Po takratni modi je imel Franc Postič zasajenih okoli 300 sort pri Sv. Ani, njegov prijatelj Dominik Čolnik pa okoli 400 sort trt v bližnji Drvanji. Po ponovni oživitvi Štajerske kmetijske družbe v Gradcu so po letu 1819 začeli počasi uvajati žlahtne sorte iz Porenja. Franc Postič je v  Slovenskih goricah med prvimi sadil žlahtne trte laški in renski rizling, beli in rdeči traminec, sivi in modri pinot ter druge. Najlepše se je videlo stanje štajerskega vinogradništva na razstavi vin med 10. zborom nemških kmetov in gozdarjev v Gradcu septembra 1846. Vseh vzorcev je bilo 223, od tega iz Štajerske 12 rdečih vin večina iz Bizeljskega, 105 domačih belih vin, 12 vin izbor in 21 vin iz renskih trt. Iz poslanih deželnih vzorcev leta 1846 ugotovimo 86% domačih vinskih sort in 14% žlahtnih renskih sort. V Slovenskih goricah sta med domačimi sortami prevladovali belina (ranfol) in šipon. Najbolj cenjeni vini iz šipona sta bili ljutomerčan in peščenovrhčan.

Postič je gojil in razmnoževal tudi trto Pinot meunier ali Schwarzriezling  z lokalnim imenom Blaue Postitschtraube (postič), ki jo je zelo razširil po deželi. Takrat je bil Postič eden izmed redkih živih ljudi v Evropi, po čigar priimku je Franc Trummer že leta 1836 poimenoval trto. Postič je prirejal tečaje kmetijstva za mladino in po Slovenskih goricah in Hrvaški razdelil več kot 100.000 sadik žlahtnega sadja. Najprej so kmetje skeptično gledali na njegove novitete, pozneje pa so ga z veseljem posnemali.

Malo več sem omenil podatkov zaradi tega, ker so v tistem času Sv. Ano in druge naše vinorodne kraje obiskovali mnogi strokovnjaki in drugi gostje. Redna Postičeva gosta sta bila  Franc Trummer in najpomembnejši takratni kmetijski strokovnjak  Krajnske in Štajerske dr. Franc Hlubek, ki je s svojim znanjem in izkušnjami iz Štajerske vplival tudi na razvoj vinogradništva v vsem nemškem delu Evrope.

Ekskurzije po osrednjih Slovenskih goricah  s poudarkom na kulturni zgodovini in zgodovini kmetijstva z vključenim  krajem Sv. Ana prireja Turistično društvo Atlantida, Benedikt in dosegljivi smo na: janez.ferlinc@gmail.com ali GSM 041 240 242.

Po vinogradniški učni poti Sv. Ana pa vodijo Feliks Berič: 041 460 597, Viktor Kapl: 041 729 322, Franc Ruhitel: 041 555 210

Izmed mnogih kvalitetnih anovskih vinogradnikov tokrat priporočam: Vinotoč Polič, Kremberk 36, 2233 Sv. Ana v Slov. goricah, telefon: 02/703 22 62, GSM: 031 549 269,Klet Pergerjev vrh, Janez Senekovič, Dražen Vrh 61, 2233 Sv. Ana v Slovenskih goricah tel. 02 720 53 35 GSM 040 515 027 in Klet Gabrijel Jauk, Kremberk 49, 2233 Sv. Ana v slovenskih goricah, telefon 059 964 071.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*