Živeti kot genij



V zadnjem času je pomembno, mislim da, še bolj kot pred 20 leti, da je otrok genij. Ok super, saj obstajajo testi, kjer se ugotovi, koliko je človek inteligenten. Nekaj takega se je, kot se spomnim reševalo tudi v zadnjih razredih osnovne šole. Da so povedali ali je otrok dovolj pameten za gimnazijo in štipendijo. Tisto za najbolj inteligentne. Sama se nikoli nisem počutila nič posebno pametno. Tudi družila se nisem z odličnjaki, ker pač nisem spadala mednje. V ne vem katerem razredu je učiteljica mamici celo rekla, da ne morejo biti vsi doktorji, da nekateri morajo biti tudi prodajalci.

Živeti kot genij

No, pa nisem nič od tega. V osnovni šoli sem bila vedno prav dobra, v srednji dobra. Pač nisem najbolj pametna, zato pa so take ocene. Čeprav sem snov, sploh v srednji šoli zelo hitro razumela, pa tudi učenje je bilo zame nekaj najbolj mučnega na tem planetu. Zakaj moramo najprej poslušat, si zapisovat neke podatke, potem pa iz tega pisati še test. Mene ne briga zgodovina. Me je pa toliko bolj zanimala biologija, saj so se sošolci delali norca iz mene, ker sem iz snovi o spolnosti pisala pet.

Prav tako je bila izbira moje srednje šole zelo nenavadna. Izbrala sem kemijo. Ja, nekateri niti pomislit ne morejo nanjo, jaz pa sem se odločila kar za srednjo kemijsko šolo. Že od nekdaj sem imela prepričanje, da zakaj bi se izobraževala za nekaj, kar že itak znam. Namreč prepričevali so me, naj grem na trgovsko šolo, saj znam prodajat. Pa še kaj bi se našlo, vendar sedaj se ne spomnim nobenega primera.

Najnižje dno sem dosegla s padcem na faxu. To je vse, nočem razglabljat o tem. Samo povem, da takrat sem mislila, da sem najbolj neumen človek na svetu, ker mi ga ni uspelo narediti. No, pa tudi najbolj len človek na svetu.

Po faxu sem se srečala z ljudmi, ki so se ukvarjali z alternativo. Govorili so mi, da sem mavrični pa indigo in ne vem kak otrok oz. človek. Tudi od časa do časa sem slišala, da naj bi bila zelo inteligentna. Vendar nisem verjela nikomur. No, od začetka sem, ker sem se hotela malo dvigniti, ker sem bila čisto na dnu in so mi vsake take pohvale dale krila.

Ko sem slišala človeka, ki mi govori, da sem pametna, inteligentna, talentirana za določena področja, sem naredila vse, da sem jim poizkusila dopovedati, da niti pod razno to ne drži zame. Hkrati pa sem na spletu iskala brezplačne IQ teste, da bi preverila, kolikšen je sploh ta moj inteligenčni kvocient. Ampak nikjer ni pokazalo rezultatov. Zato sem tavala v temi.

Našla sem tudi neko besedilo, da ljudje, ki so prvorojeni, levičarji (no jaz naj bi se rodila kot levičarka, ampak me je babica spreobrnila v desničarko, ker naj bi bila leva roka grda) tisti, ki preklinjajo in še nekaj stvari, naj bi bilo bolj inteligentnih. Česa se ljudje vse ne spomnijo, da bi lahko drugim dokazali brez testov, da so inteligentni. No, saj tudi sama sem to brala in upala, da vsaj malo drži.

Potem pa sem pred časom odkrila teste, kjer so dali tudi rezultat, ki naj prikazal posameznikov IQ. Ker ponavadi sedim pred računalnikom zvečer, vsa utrujena in imajo ti testi po 50 ali več podobnih vprašanj, sem skoraj obupala in sem odgovarjala na blef. Pokazalo je samo 110. Ok, ni slabo, kak genij pa ravno nisem.

In se mi pred dnevi izpolni moja srčna želja. Ponudili so mi, da lahko, če se strinjam, naredim IQ teste in to tiste prave. Waw. To bo zame. Se že veselim. In je prišel dan testov. Že po nekaj začetnih nalogah je bila oseba pri kateri sem delala teste presenečena, saj sem bila zelo spretna in hitra. Čeprav jaz za delo nisem niti pod razno hitra. Tudi ostale naloge sem reševala z lahkoto. Nazadnje sem jo vprašala iz vse te želje po tem, da končno zvem to magično številko, ki se ponavadi pokaže poleg kratice IQ. Povedala mi jo je. Jaz pa vsa šokirana. Ne morem imeti take številke, čeprav je bila številka samo približna. In ja, sedaj tudi uradno. Kolikor vem, uradno nisem genij, sem pa nadpovprečno inteligentna.

Stara sem 30 let in šele sedaj sem izvedela, kako inteligentna naj bi bila. Do sedaj sem življenje vozila po svoje, s padci in vzponi, ter se trudila po liniji najmanjšega upora. Nikoli se nisem identificirala kot pametna ali inteligentna, vendar, če ne bi bila tako lena, bi verjetno bila lahko visoko izobražena. Tudi osnovnošolske in srednješolske ocene niso niti malo nakazovale, da naj bi bila tako pametna.

Starši, ne pričakujte, da bodo vaši otroci vedno odličnjaki. Ne pritiskajte na otroke če imajo malo slabše ocene. Ocene ne povedo kako pameten je vaš otrok v resnici in kako bo prišel skozi v življenju. Delajte z njim tudi na drugih področjih, da vas ne bodo sovražili, ko odrastejo. Pustite jim dihati. Če je vaš otrok genij, to še ne pomeni, da bo skozi življenje prišel s samimi odličnimi ocenami. Šolske ocene so še najmanj. Naj vaš otrok postane pravi človek, z visokim ali pa nizkim IQ, ker samo to je pomembno.

En komentar

  1. Marija Cilenšek

    100% drži. V življenju sta pomembna iznajdljivost in širina. No IQ pa verjetno tudi ni zanemarljiv. Svojega sicer ne poznam, vendar sem v življenju uspela. Pa ne materialno. Denarja imam toliko, da imam streho nad glavo in nisem lačna. Imam pa krasno družino. Dobrega moža, ki ga imam po 27 letih še vedno rada. Uspešno in samostojno hči in izredno samostojnega pubertetnika.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*