Kako ostati zdrav na delovnem mestu? Vam je znan projekt “Zrno zdravja”?



Pri odgovornih delodajalcih postaja skrb za zdravje zaposlenih vedno bolj pomembna vrednota.  Vsak EURO, ki ga delodajalec vloži v promocijo zdravja, se mu 4-kratno povrne, kar potrjujeta tudi dve evropski organizaciji  Eurofound  in  European Agency for Safety and Health at WORK- EU- OSHA. S promocijo zdravja v različnih oblikah se zmanjšuje absentizem na delovnem mestu, povečuje se motiviranost na delovnem mestu in s tem povezana boljša produktivnost zaposlenih.

Zrno zdravja

Tako je v letu 2014 ugledal luč sveta Multimedijski portal Zrno zdravja, ki ponuja mnoge odgovore na vprašanja o promociji zdravja na delovnem mestu in varnosti pri delu. Portal “Zrno zdravja” povezuje različne partnerje na nacionalnem nivoju. Na njem boste našli zanimive video vsebine, ki so namenjene tako delodajalcem, organizacijam, zaposlenim in splošni javnosti.

Kot podjetnik, delovna organizacija, ustanova, lahko na vam primeren način prenesete primere dobrih praks v vaše delovno okolje. Na izbrane vsebine se vračate na multimedijski portal »Zrno zdravja« lahko tudi večkrat, dokler ne dobite na vaše vprašanje pravega odgovora. Posebnost tega portala je tudi možnost oblikovanja lastnega virtualnega dela, kjer lahko objavljate želene vsebine, ki so povezane s promocijo zdravja in varnosti pri delu.

Osebno sem se srečala s poznavanjem Multimedijskega portala »Zrno zdravja«, ko sem se v začetku novembra 2016 kot bodoča podjetnica  udeležila zaključnega dogodka z naslovom »Promocija zdravja na dlani« v Poslovni oazi GZS v Ljubljani. Partnerji projekta »Zrno zdravja«  so nam vsak is svojega zornega kota opisali rezultate projekta ter izzive za prihodnost.

Damjan Kos, ki je vodja projektov na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, nam je predstavil pogled na promocijo zdravja s strani ZZZS, kjer izhajajo iz stališča, da je promocija zdravja na delovnem mestu ključna strategija za nadaljnji dolgoročni vzdržni razvoj slovenske družbe.  S tega vidika je zelo pomembno vlaganje v zdravje na delovnem mestu, kjer preživimo praktično skoraj polovico svojega življenja. Tako se kot celotna družba v Sloveniji srečujemo  na eni strani z izzivom obvladovanja posledic staranja in drugih trendov, kot so: demografski trendi, spremembe v zdravstvenem stanju, nove tehnologije na zdravstvenem področju, uvedba novih informacijskih tehnologij, nova zdravila in na drugi strani s problemom obvladovanja »pretekle krize«, saj je bil v letu 2016 BDP nižji kot pred letom 2008. Vse te spremembe prinašajo velike finančne obremenitve tako v zdravstvenem kot tudi socialnem sistemu in se postavlja vprašanje vzdržnosti takšnega sistema. Posledično so  tudi zdravstveni stroški  na prebivalca trenutno na nezavidljivi ravni v primerjavi z drugimi evropskimi državami.  

Tako je jasno, da je odgovor na naveden izziv, čim bolj intenzivna promocija zdravja. ZZZS podpira strategije, ki morebitne bolezni prestavljajo v čim kasnejše življenjsko obdobje. Skupna povezava ZZZS z Gospodarsko zbornico Slovenije, Združenjem delodajalcev in s sindikati daje kvalitetne možnosti, da se delovno okolje spreminja  na način, da je bolj prijazno do zdravja.

Z odgovornim odnosom do področja zdravja zaposlenih se lahko zmanjšajo stroški na zdravstvenem in socialnem področju. S tem je možno posledično doseči tudi znižanje prispevne stopnje in s tem  manjšo finančno obremenitev  z nivoja stroškov dela zaposlenih.

Odgovorni delodajalci se področja promocije zdravja na delovnem mestu in varstva pri delu dobro zavedajo. Pravilno bi bilo, da se tovrstna zavest prenese na vse  delodajalce v Sloveniji, saj nas edino takšna skupna povezanost popelje visoko tudi na gospodarskem področju, vendar ne na ramenih izkoriščanih, slabo plačanih delavcev, temveč na zdravih, zadovoljnih zaposlenih osebah, ki posledično prinašajo vedno nove rešitve in s tem tudi boljše poslovne rezultate.

Marta Turk, direktorica GZS Zbornice osrednje slovenske regije, vodja projekta Network Mema, urednica multimedijskega portala Zrno zdravja in kot ena izmed članic ustanovne skupine entuziastov, ki verjamejo, da se s pomočjo sodobne tehnologije lahko različne družbene akterje obvešča, osvešča, izobražuje, se jih medsebojno povezuje, si medsebojno izmenjuje primere dobrih praks, nam je  na transparenten način prikazala in objasnila delovanje multimedijskega portala, strokovnih sodelavcev, ki so vključeni vanj. Poudarila je usmeritve projekta »Promocije zdravja in varnosti pri delu«, obrazložila sedanje stanje in nas seznanila, na kaj je potrebno, da smo kot družba  pozorni že sedaj in v  prihodnosti.

Franc Dolenc in ostala strokovna ekipa podjetja Invide d.o.o. so pri razvoju orodij, ki so bila preizkušena tudi v projektu »Zrno zdravja«, izhajali iz večletnih razmišljanj, načrtovanja strategij, kako izgleda bodočnost delovnega mesta, digitalne učilnice. Digitalna učilnica s kvalitetno vgrajenimi orodji naredi izjemen prispevek pri izobraževanju delodajalcev, zaposlenih in tudi ostale populacije. V današnjem času prihajajo novi trendi, novi učni pristopi. Tako nam lahko konstantno kratkotrajno » mikro učenje » pomeni mnogo več, kot strnjeno celodnevno učenje. Zato je potrebno, da se sodobna tehnologija prilagaja novim trendom e- učenja, ki so bolj učinkoviti.

Milan Srna nam je s področja stroke (Zbornica varnosti in zdravja pri delu) promoviral spletno orodje OIRA, ki služi za namene izdelave ocene tveganja na delovnem mestu. Uporaba tega programa je brezplačna in ga priporoča čim večjemu številu delodajalcev, da se ga posluži.

Dare Stojan, sam dolgoletni podjetnik in eden izmed soustanoviteljev Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije in kot predstavnik skupine delodajalcev v okviru Evropskega Socialnega sveta  nam je predstavil poročilo iz dela Evropskega socialnega sveta na področju promocije zdravja. Evropska Skupnost je že v letu 2o14 izdala strateške okvire do leta 2020 o zdravju in varnosti na delovnem mestu. Zavedati se moramo vsi skupaj dejstva, da se na delovnem mestu ne sme uničevati zdravja. Glede na dejstvo, da se staramo, se bo po predvidevanjih zelo povišala poraba sredstev na področju zdravja starejših. Zato je izjemnega pomena, da se tega kot celotna družba zavedamo in storimo vse, da se na delovnem mestu ohranja zdravje, kar pomeni tudi prilagoditev delovnih mest in procesov za starejše zaposlene. Najbolj pomembno pa je, da se izobraževanje o varnosti in zdravju prične že »od malih nog« letom primerno. Pri zdravem življenjskem slogu je potrebno spodbujati duševno zdravje, o katerem v Sloveniji še premalo govorimo in skrbeti za dobro počutje zaposlenih.

Edo Strnad z Zavoda SDT  nam  je predstavil kot  izziv slovenski družbi, da skupaj soustvarjamo priročnik za zdrava delovna mesta. Do samega priročnika  pa pridete preko povezave https://zrnozdravja.si/asset/w5Ls66RZjQNF5HG2j, ki je interaktivne narave. Vsebina priročnika se tedensko spreminja. Preko njega je možno gledati tudi direktne tematske konference. Borut Brezovar nam je v drugem delu  predavanja razložil oz. podal smernice, kako bi se v slovenskem prostoru izmenjevale dobre prakse na področju promocije zdravja.

Lorena Leonardos, lastnica podjetja Ionex, d.o.o. nam je razložila pomen ionizacije v poslovnih prostorih, doma. Ministrstvo za zdravje je v lanski jeseni objavilo v medijih podatek,  da se človeško življenje skrajša za cca. 3 leta zaradi izpušnih plinov- zaradi prometa. Izpušni plini so rakotvorni. Delci sami so tako majhni, da jih ne more zadržat pred vstopom v prostor noben filter. Možno je izpušne pline izničiti samo s pomočjo ionizacije. Če pomislite, kako dobro in sproščujoče se počutite v naravi, kjer dihate čisti zrak, je potem tudi dobro za zdravje, da poskušamo tudi na delovnem mestu, doma… vdihavati čimbolj čist zrak. Tudi EGS je prišla do ugotovitev, da je lahko ionizacija zraka  eden izmed normalnih načinov življenja v prihodnje.

Alenka Dovč, iz Združenja za kemijsko industrijo pri GZS, nam je predstavila nekaj izkušenj iz njihovega projekta »Zdravi na kvadrat«. Prednostno je zajemal projekt zaposlene v kemijski industriji s 4 panogami, ki ima približno 25.000 zaposlenih, vključili so tudi še druge panoge s približno 75.000 zaposlenimi.

Kaja Kosec iz iniciative »Za dialog«  nam je na zelo transparenten način prikazala vlogo žensk v podjetništvu in promocijo zdravja med žensko populacijo. Omenim lahko samo eno izmed dejstev, da ženska podjetnica v veliki meri delovno okolje sprejema kot dom. Zato je vzdušje v tem okolju lahko drugačno od okolja, kjer je vodja moški. Zanimivo vsebino  boste našli na spletni strani »Zrno zdravja« (pod iskanje vpišite ime in priimek predavateljice).

Prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, doktorica medicine in specialistka psihiatrije, nam je za sam zaključek srečanja pripravila izjemno predavanje o delovanju naših možganov, o aktivnostih našega dinozavra, o lastnostih Slovencev in še kopico drugih pomembnih informacij.

Glede na medijska sporočila, ki nas dnevno »obsipavajo« z negativizmi, sem namenoma naredila in napisala povzetek tega zaključnega srečanja na GZS, ki je potekal v njenih prostorih v prvi polovici novembra 2016, za objavo v začetku leta 2017. Prav je, da v naš slovenski medijski prostor prinašamo čim več pozitivnih informacij. In želela sem, da začnem s pisanjem člankov na začetku koledarskega leta s pozitivnimi projekti, ki se dogajajo v Sloveniji.  

Hvaležna sem, da sem kot skorajšnja podjetnica lahko zvedela za tako pozitivne projekte, ki potekajo v naši družbi. Posebna zahvala na tem mestu gre Marti Turk, direktorici GZS – Zbornice osrednje slovenske regije, vodji projekta Network Mema urednici multimedijskega portala Zrno zdravja in eni izmed kandidatk za Slovenko leta 2016 po izboru revije Jane, ki svoje delo opravlja srčno in njeni rezultati so vidni in prepoznavni v slovenski družbi na različnih področjih in bodo samo še rasli v prihodnje.

Verjamem, da je za marsikaterega informacija o projektu »Zrno zdravja« nekaj novega, kot je bila do lanskoletnega novembra 2016 tudi meni.

Za zaključek se zahvaljujem  vsem  za dosedanje dosežene rezultate pri izvedbi projekta »Zrno zdravja«. Želim in apeliram na odgovorne v Sloveniji, da se tovrstna promocija zdravja nadgrajuje z novimi projekti in postane stalnica v našem slovenskem prostoru, saj se družba spreminja dnevno in temu primerno tudi zdravje vsakega posameznika.

Osveščanje, obveščanje, izobraževanje, izmenjava medsebojnih dobrih praks je nikoli končana zgodba in edino prav je tako. V to zgodbo pa je potrebno, da so vpletene vse generacije, med njimi tako zaposleni kot tudi brezposelni, da lahko  prvič ali ponovno vstopajo na trg dela zdravi. 

Vsem bralcem in bralkam hvala za čas, ki ste si ga vzeli za branje tega članka in vam želim »zdravo leto 2017 z vsemi ostalimi leti, ki so še pred vami.«

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*