Enajst načinov, kako se boriti proti stresu



Kratkotrajni stres je normalna reakcija našega telesa, da se odziva na neprijetne situacije in grožnje iz okolja. Izločanje stresnega hormona kortizola in živčnega prenašalca adrenalina je popolnoma običajno in neškodljivo, kadar ne traja dalj časa; kratkotrajni stres je pomemben za naše preživetje in prilagoditev našega telesa nevarnim situacijam, v katerih se znajdemo. Skoraj vsakdo od nas ima izkušnjo, ko se proti nam pri kolesarjenju ali na sprehodu v naravi požene razdražen, mogoče nevaren pes. V takšnih primerih nam izločanje stresnih hormonov pomaga, da ostanemo osredotočeni in pripravljeni na nevarnost, ki nam grozi. A težava nastane, kadar naše življenje postane takšno, kot bi bili ves čas izpostavljeni napadom jeznega, razdraženega psa. Povečane količine izločenega kortizola in adrenalina ob kroničnem stresu postanejo nevarne našemu telesu in močno ogrozijo imunski sistem.

Enajst načinov, kako se boriti proti stresu

A proti stresu se je mogoče boriti na različne načine. Spodaj je opisanih enajst možnosti, ki jih velja upoštevati, če kronični stres ni posledica globljih vzrokov, ki zahtevajo odločnejše in trajnejše rešitve ali celo pomoč strokovnjaka.

1. »Skrbite« samo o eni stvari naenkrat.

V neki raziskavi so znanstveniki spremljali 166 poročenih parov, ki so šest tednov pisali dnevnike, v katerih so beležili lastna stresna stanja. Raziskovalci so prišli do ugotovitve, da ženske pogosteje doživljajo stres zato, ker so zaskrbljene zaradi več stvari naenkrat. Moški so se pogosteje osredotočali samo na eno določeno težavo, medtem ko so ženske razpršile svojo skrb na več stvari, tudi na takšne, na katere niso imele nobenega vpliva.

Zato velja priporočilo, da se – če je le možno – osredotočimo samo na trenutno pomembna, stvarna vprašanja, in da iz svojega življenja izločimo skrbi zaradi namišljenih težav ali zaradi tistih, na katerih nimamo nobenega vpliva.

Ukvarjajmo se torej bolj s praktičnimi težavami, ki so rešljive v danem trenutku, in s tem bomo močno zmanjšali stresno obremenitev.

2. Za par minut na dan se osredotočite na svoje čute.

Za par minut na dan se osredotočite samo na tisto, kar se dogaja v danem trenutku, tukaj in zdaj, med sprehodom ali med delom. Usmerite pozornost na svoje čute – na to, kar vidite, slišite, tipate, vonjate ali okušate. Pri tem ne razmišljajte o pomenu informacij, ki jih vašim možganom podaja izbrano čutilo, ampak samo sprejemajte, ne da bi ocenjevali ali vrednotili. Če to naredite vsaj enkrat na dan, bo ogromno pripomoglo k izboljšanju vašega psihofizičnega počutja.

3. Govorite ali pišite o tem, kar vas skrbi.

Govorjenje ali pisanje o skrbeh, ki vas tarejo, precej pomagajo pri soočanju s stresom. Pišite dnevnik, zaupajte se prijateljem ali poiščite podporno skupino, ki bo razumela vaše težave. Pisanje pomaga, da se spomnimo taktik in strategij, ki smo jih že uporabili za obvladovanje stresa, in da se spomnimo sprožilcev, ki povzročajo stresni odziv našega telesa. V neki ameriški študiji so raziskovalci spremljali skupino ljudi, ki so imeli revmatoidni artritis ali astmo, torej bolezenska stanja, na katera stres precej vpliva. Prva skupina je v dnevnik zgolj suhoparno opisovala stvari, ki jih je počela vsak dan; drugo skupino pa so raziskovalci prosili, naj vsak dan podrobno opisuje vse, kar se jim je zgodilo, vključno z bolečinami in strahovi. Končna ugotovitev študije je bila, da so ljudje iz druge skupine, ki so obširneje in podrobneje pisali o lastnih občutjih, izboljšali stanje lastne bolezni.

4. Ne glede na to, kako zaposleni ste ali pod kakšnim stresom ste, se čim več gibajte in ukvarjajte s telesnimi aktivnostmi.

O neprecenljivem pomenu fizične aktivnosti pri obvladovanju stresa je bilo že ogromno povedanega in napisanega. A to velja vedno znova poudarjati: fizična aktivnost, gibanje, katerakoli zvrst rekreacije – hoja, tek, kolesarjenje, plavanje itd. – predstavljajo daleč najpomembnejše orodje v bitki proti stresu. Pojdite na sprehod. Tecite deset ali sto ali več metrov. Vzemite si pet minut na dan za raztezanje. Izberite si obliko rekreacije, ki vam najbolj ugaja. Raziskovalci so ugotovili, da so si ljudje, ki so si vzeli pol ure na dan za telesno aktivnost, precej zmanjšali stopnjo obremenjenosti s stresom in da so merjenja možganske aktivnosti pri njih pokazala ugodnejše rezultate. Torej – tudi v trenutku, ko ste pod stresom – vstanite in zaplešite.

Stres5. Pustite se dotakniti.

Strokovnjaki pravzaprav še niso ugotovili, zakaj človeški dotik tako blagodejno vpliva na naše počutje. Lahko pa predvidevamo, da je ugodje ob dotiku povezano z najzgodnejšimi leti človekove rasti in razvoja, v katerih materinski dotik pomeni varnost in zaupanje. Študije so pokazale, da lahko masaža med drugim spodbudi pridobivanje teže pri prezgodaj rojenih dojenčkih, izboljša pljučno funkcijo pri astmatikih itd. Če si lahko, si privoščite masažo ali kakšno drugo vrsto telesne nege – in predvsem, dotikajte se drugih in se pustite dotakniti.

6. Govorite na način, ki ne povečuje stresa.

Če prisluškujemo govorici ljudi, s katerimi smo obkroženi, ali če smo zmožni »poslušati« sami sebe, lahko ugotovimo, kako je naše vsakdanje govorjenje polno »jamranja« in negativizma.

Besedo »katastrofa«, ki nam jo vsak dan servirajo mediji, brez premisleka uporabljamo za najmanjše, lahko rešljive težave. Znano je, da ljudje z bolj »sprejemajočim,« pozitivnim pogledom na svet precej lažje premagujejo težave, povezane s stresom. Namesto da bi uporabljali jezik, ki bi še bolj označil nek neuspeh ali neprijeten dogodek z negativnim predznakom, na primer »sem popolna zguba,« raje rečejo »na tem moram še bolj delati in se izpopolnjevati« ali kaj podobnega.

Eden od predlogov je tudi ta, da pri vsakdanjem govorjenju nadomestimo besedo »pričakovanje« z besedo »upanje.« Vemo, da je ogromno kroničnega stresa povezanega z neizpolnjenimi pričakovanji; a besedo »pričakovanje« je bolje uporabljati v povezavi s stvarmi, na katere lahko vplivamo. Lahko »pričakujemo«, da si bomo pogasili žejo s kozarcem vode. Ne moremo pa pričakovati, da bomo dobili službo, za katero smo pravkar opravili razgovor, lahko le »upamo« (vsaj v teh časih). Poskušajmo večkrat uporabljati besedo »upanje« namesto besede »pričakovanje.«

7. Ne bodite tako resni, no.

Tesnoba in stres lahko popolnoma uničita vaš smisel za humor. Iz tega sledi tudi obratno: skoraj nemogoče je, da ste pod stresom v trenutkih, ko vas prevzamejo navali smejanja ali hihitanja. Splošno znano je, da smeh zmanjšuje napetost, študije pa so še pokazale, da smeh tudi zvišuje imunsko odpornost. Izmenjujte si šale s prijatelji. Poglejte si smešen film. Predvsem pa ne glejte nase tako resno, poskusite se nasmejati tudi samim sebi.

8. »Odpustite« vse negativne glasove.

Vsi v sebi nosimo tisto, kar lahko imenujemo »notranja vlada,« sestavljena iz različnih bolj ali manj avtoritativnih glasov, ki nas izmenično zbadajo ali priganjajo na rob norosti. Nekateri od teh glasov – tisti najpomembnejši – so že dolgo na položaju, drugi se izmenjujejo ali pa prihajajo, ne da bi bili povabljeni, na primer razdražljivi sosedje ali neprijetni sodelavci v službi. Ena od možnosti, kako se znebimo te »notranje vlade«, je, da si predstavljamo – vizualiziramo – nek prostor, recimo prostor za sestanke, in enega za drugim odpuščamo ljudi, ki ne počnejo drugega, kot da povzročajo stres v našem življenju. Odločitev, da bomo povsem – ali vsaj deloma – prezrli negativni vložek teh notranjih glasov v naše življenje, je zelo očiščujoča, ker tako  onemogočimo določenim ljudem, da bi vplivali na naša življenja in da bi naš um »plesal tako, kot oni igrajo.« Poskušajte torej razpustiti »notranjo« vlado. Ali pa vsaj zamenjati upravni odbor.

9. Enkrat na dan, pojdite stran.  

Ko ste prenasičeni z dnevnimi dogodki, v dobrem ali slabem smislu, si zase izborite poživljajočih 10 do 15 minut. Najdite si prostor, kjer boste lahko sami (in seveda – mobilnik obvezno izključite), na podstrešju, v kopalnici, v mirni kavarni ali pod krošnjo velikega drevesa, in pobrišite na gosto popisano tablo svojega uma za nekaj minut. Takrat počnite karkoli, kar vas sprošča: meditirajte, berite knjigo, zapojte ali si privoščite skodelico čaja.  Izjemno pomembno je, da si vzamete nekaj minut zase, za notranji občutek miru; a za blagodejnost tega »pobega« ni odločilna količina časa, ampak stalnost in vsakodnevni ritem; poskrbite torej, da vsak dan odmerite nekaj časa zasa, za svoje notranje svetišče.

10. Imenujte vsaj eno dobro stvar, ki se vam je danes zgodila.

Vsi poznamo ta scenarij, ki se ponavlja po celi državi, iz dneva v dan: ko pridete iz službe, začnete govoriti partnerju ali sostanovalcu ali komurkoli, na katerega naletite, o vseh težavah in nevšečnostih, ki so se vam zgodile čez dan. Naš um je žal narejen tako, da si zapomni predvsem slabe stvari, na dobre pa pozabi. Zakaj ne bi namesto tega, da takoj, ko pridete domov in ustvarjate slabo atmosfero, pripovedovali o dobrih stvareh, ki so se vam zgodile, tudi če so na videz nepomembne? Namesto tega, kako ste obtičali v prometu, pripovedujte o vozniku, ki vas je spustil naprej. Potrudite se in bodite namesto slabih prinašalci dobrih novic.

11. Kot obred, dobesedno vzemite stres vase, nato ga izpustite. Ne glede na to, kako dobro, slabo, privzdignjeno ali pritlehno, boleče ali neprijetno je življenje včasih, pomembno je, da ga včasih objamete takšno, kot je.

Pomembno je razmišljati v terminih prilagodljivosti, prožnosti, elastičnosti – primite veliko žogo vašega življenja z vsem stresom in skrbmi vred in jo potem spet spustite, da gre.

Ena od vaj tai chi-ja se imenuje »objeti tigra.« Široko razširite roke, potem jih spet približate – skupaj z vsem, kar vas obdaja – k popku, centru vašega bitja. Tiger predstavlja celoto vsega, kar je življenje. Je veličasten, topel, barvit, nevaren, poraja življenje in jemlje življenja. Tiger je vse. Ko delate to vajo, si ponovite: »Vzamem vse, dobro s slabim.« Potem svoje roke zasukate in jih izprožite navzven: »Poglej, sprejel sem vse, kar se mi je zgodilo, ne dovolim več, da vpliva name in mi povzroča stres.«

In ko lahko stres nadzorujete, tudi stres ne more več usmerjati vašega življenja.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*