Čudovita narava s svojo nedostopnostjo in osupljivim videzom, ki jo nudijo Kriški podi, zbuja spoštovanje. Vse naokoli so po razbitem škrapljastem svetu posute valovito razjedene kamnine.
Pred osem do dvanajst tisoč leti je bila podoba Alp precej drugačna od današnje. Doline in pobočja so pokrivali ledeniki, le višji grebeni in vrhovi so štrleli iz ledenega oklepa. Ko se je podnebje postopoma otoplilo in se je ledena gmota zmanjševala so mogočne ledeniške vode narinile skalovje v obliki moren. Ob poti na Kriške pode nas na vseh pristopih na vsakem koraku v zanimivih skalnih pobočjih spremljajo sledovi poledenitve.
V visokogorskem svetu Kriških podov se nahajajo tri jezera: najvišje slovensko Zgornje Kriško jezero (2154 mnm), Srednje Kriško jezero (1939 mnm) in največje izmed Kriških jezer Spodnje Kriško jezero (1880 mnm). Voda v na videz pusti visokogorski pokrajini daje poseben pravljični čar.
Kriški podi so visokogorska tura, zato je potrebna dobra telesna pripravljenost.
MOŽNI DOSTOPI:
- Kriški podi iz Trente po dolini Belega potoka (4h)
- Kriški podi iz Krnice čez Kriško steno (4-5h)
- Kriški podi iz Vrat čez Sovatno (3-4h)
- Kriški podi iz Vrat čez Luknjo in čez Baški Gamsovec (5h)
- Kriški podi z Vršiča čez Kriško steno (4-5h)
Zatrep doline Zadnjice je eden izmed najbolj priljubljenih dostopov na Kriške pode. Vanjo se zajedajo vrtoglavo visoke kamnite pregrade gora. V dolino Zadnjice zavijemo s ceste Trenta – Vršič pri 50. zavoju (oznake za Zasavsko kočo na Prehodavcih, Dolič in Pogačnikov dom na Kriških podih). Po dobro uhojeni poti se vzpenjamo sprva skozi gozd, višje pa nas po odprtem in kamnitem terenu spremlja veličasten razgled v dolino Trente. Na spodnjem robu Kriških podov stoji planinska postojanka Pogačnikov dom na Kriških podih, ki stalno obratuje v poletni sezoni.
Po ljudskem izročilu je v krajih pod Kriškimi podi živel navihan divji mož, oblečen v živalsko kožo in s klobukom iz lubja na glavi. Nekega dne so ga ujeli Trentarji. Ker so vedeli, da skriva veliko skrivnosti in ogromno znanja, so mu dejali, da ga izpuste le, če jih česa nauči. In naučil jih je siriti. Ker so hoteli iz njega izvleči še kaj več, ga niso hoteli izpustiti. Tako jih je naučil izdelovati še skuto. Bili so zadovoljni in so ga izpustili. Ko je bil divji mož že dovolj oddaljen, jim je zabrusi: »Da boste vedeli, najboljše je ostalo v sirotki!« In še danes nihče ne ve, kaj je v sirotki.
Kriški podi se poleti obarvajo v pravi visokogorski botanični vrt. Razveselijo nas tudi številni cvetovi Planik. Planike (Leontopodium alpinum) so prišle v naše kraje iz Azijskih step med poledenitvami. Konec devetnajstega stoletja so postale zelo cenjene in ogrožene. V Sloveniji so zavarovane že od leta 1897.
Kriški podi so obdani s številnimi slikovitimi gorami drznih oblik. Na vzhodu se dvigata Stenar in Bovški Gamsovec. Na jugozahodu padajo v grapo Belega potoka zahodne stene Pihavca. Na jugu vidimo dolino Trente s Sočo in na njeni levi greben z Velikim Špičjem ter Plaskim Voglom. Desno nad Trento pa Srebrnjak in Bavški Grintavec. Severno stran Kriških podov pa oklepajo stene Kriškega robu, Križa in Razorja.
Še več Naravnih biserov Slovenije si lahko ogledate na povezavi: Naravni biseri Slovenije
