Avtor: Bara Hieng

MALINA (Rubus idaeus)

Malinjak je bil v preteklosti zelo priljubljeno domače zdravilo. Z malinovim kisom so zdravili vneto grlo in kašelj, poparek iz listov so priporočali proti driski ali v obkladkih za hemoroide, malinov sirup pa je veljal za sredstvo, ki preprečuje nastajanje …

Kanadski zlati koren

Tradicionalna zdravilna rastlina severnoameriških Indijancev, ki so jo v svoj repertoar vključili tudi evropski priseljenci. Čerokiji so koren uporabljali za izboljšanje teka in prebave in zoper lokalna vnetja. Irokezi pa so z njim zdravili oslovski kašelj, vročice ter motnje v …

Hmelj

Pivo so iz hmelja varili že v starem Egiptu. Omenja ga tudi rimski pisatelj Plinij, ki je rad užival spomladanske poganjke rastline, ki so jih tedaj pripravljali podobno kot beluše oz. šparglje. V Evropi so hmelj v pivovarstvu uporabljali že …

Zdravilni čistec

V srednjem veku je bil zdravilni čistec nadvse pomembno zahodnoevropsko zdravilno zelišče; z njim so zdravili nič manj kot 29 telesnih bolezni, bil pa je tudi zelo priljubljen kot amulet, ki varuje pred zlimi duhovi in boleznimi.

Zdravilni čistecZeliščar Gerard je …

Muškatovec (Myristica fragrans)

Prvotna domovina muškatnega drevesa so indonezijski Moluški otoki. Muškatni orešek so leta 1512 v Evropo prvi prinesli portugalski pomorščaki. Kmalu se ga je oprijel sloves univerzalnega zdravila, najbolj pa so ga uporabljali kot krepčilo.

Muškatovec - Myristica fragrans

Zgodaj so odkrili tudi njegove halucinogene …

Čeladnica

Virginska čeladnica je v evropski zeliščarski tradiciji razmeroma nova rastlina, medtem ko so jo severnoameriški Indijanci že dolga stoletja uporabljali za zdravljenje stekline in uravnavanje menstruacije.

Čeladnica

Zanjo so značilni čeladasto oblikovani stroki s semeni in cvetovi, ki rastejo samo na

Potonika

Čeprav velja danes na zahodu predvsem za okrasno rastlino, ima potonika za seboj tudi dolgo tradicijo uporabe v zdravilstvu.

Potonika

Uporabljali so jo predvsem za zdravljenje živčnih obolenj, med njimi tudi epilepsije. V kitajskem zdravilstvu še zmeraj cenijo korenine dveh vrst …

Dišeča vijolica in divja mačeha

Dišečo vijolico in divjo mačeho (V. odorata in V. tricolor) so v zdravilne namene uporabljali že v antiki. Homer omenja, da so v Atenah z vijolico »umirjali jezo«, Plinij pa je priporočal nošenje venčkov iz vijolic proti glavobolu

Zvezdica (Stellaria spp.)

V gerardovem času so s semeni (S. media) med drugim krmili ptiče v kletkah. Danes je zvezdica bržkone najbolj razširjeno žito, saj uspeva na vseh koncih sveta.

Navadna zvezdica

Ponekod jo uničujejo kot plevel, marsikje drugod pa jo tradicionalno uživajo

Zelje (Brassica oleracea)

Zelje, ki ga na zahodu poznajo vsaj od začetka 5. stoletja pr. n. št., je cenjena zdravilna rastlina.

Zelje

Že v Dioskoridovem času so ga uporabljali kot zdravilo za boljšo prebavo, boleče sklepe, vročice in kožna obolenja. Uživaški Rimljani so jedli

ZELENA (Apium graveolens)

Ta dobro znana in priljubljena zelenjava je tudi pomembna zdravilna rastlina. Na Vzhodu jo označujejo kot grenko-sladko zelišče, ki hkrati vlaži in hladi ter tako uravnoveša pekoče in začinjene jedi. Vsebuje veliko vitaminov in mineralov, zato jo kot hrano in