Zjutraj sva se zbudila ubito utrujena. Kolesarjenje prejšnji dan naju je pošteno zdelalo. Pošten zajtrk naju je malo spravil pokonci, a sva se vseeno odločila, da dan prebijeva v postelji. Ker sva imela s sabo prenosni računalnik, sva si ogledala dva filma povsem različnih žanrov. Film Mamula je grozljivka v črnogorski produkciji v ameriški angleščini in opisuje ljubezen med mornarjem in sireno. Drugi pa je komedija Trije idioti v bollywoodski produkciji in govori o treh prijateljih, njihovem šolanju in življenju na srednji šoli v Indiji.
Lakota naju je zbezala na svež zrak v bližnjo restavracijo. Privoščila sva si le manjšo malico. Potem pa sva šla vseeno še malo na sprehod po mestu. Okoli druge ure sva dobila obisk. K nama je prišla sinova prijateljica. Z njim je delala kot prostovoljka prvo leto, ko smo ugotovili, da ima učni primanjkljaj. Krasno smo sodelovali in ohranili stike.
Popoldne je minilo v prijetnem klepetu ob kavici v spodnjem lokalu. Delili smo si ogromno veselih novic. Sin je uspešno končal osnovno šolo. Gospodična je oddala diplomsko delo. Sama sem diplomirala. Hči se je odselila na svoje. In še in še. Vmes pa se je še pošteno vlilo. Zvečer sva šla s sinom še v trgovino po večerni prigrizek in nazaj v sobo. Želela sva si ogledati še risani film o Spužiju kvadratniku, a naju je spanec nekje sredi filma položil v sen. Ponoči je padal dež.
Naslednji dan sva vstala prej kot ponavadi in jo kar brez zajtrka mahnila peš proti Termam. Pozneje sva to zelo obžalovala. Vreme je bilo še vedno zelo sveže. Na kopališču pa se ni še prav nič dogajalo. Zato sva šla v notranje bazene. Lačna, ker se je kiosk s hrano odprl šele ob desetih. Kavarna pa je bila zunaj bazenskega kompleksa. Pozneje sva šele zvedela, da sploh ni problema, da greš tja na kavo. Samo poveš na vhodu in to je to. Končno sva dočakala malico in kavo. Bilo pa je res odlično in izdatno. Tudi vreme se je izboljševalo. Tako sva po počitku po malici zapustila notranje bazene in se preselila ven. Na svežem zraku sva uživala v vodi in ob njej. Vreme je bilo več kot idealno. Oblaki-sonce. Ne prevroče-ne hladno. Plavanje, kavica, počitek, obvezna knjiga. Skratka popolno razvajanje. Da o sinovih vragolijah sploh ne govorim. Tobogani, skakalnice, reka. Bataljon otrok. No neke pretirane gneče ravno ni bilo, ker je ponoči padal dež. Še bolje. Kljub temu smo imeli odlične sogovornike za prijetne kratke klepete ob bazenu. Nekje sredi dneva se je v najina želodčka prikradla lakota. Že zjutraj sva si kupila vstopnici s kosilom. Tako sva se oblekla in odšla v restavracijo na kosilo. Vse pohvale. Samopostrežni bife, bogata izbira in zelo prijazno osebje. No le juha se tisti dan kuharju ni nič kaj posrečila. Ampak nisva ostala lačna in to je glavni namen kosila. Počitek na travi, nato pa nove vragolije vse do večera. Bila sva že pošteno utrujena, zato sva se podala kar na brezplačni avtobus, ki vozi od Term pa potem po celem Ptuju. Tudi za to čestitke Ptujčanom. Ko sva prispela v sobo, sva se oprhala in se odpravila na večerjo v najino picerijo. Tokrat sva pojedla vsak le pol pice. S še zadnjimi atomi moči sva se privlekla do sobe in padla v posteljo. Najin zadnji skupni dopust se je bližal koncu.
Pri zajtrku naslednji dan sva naredila dnevni plan. Pospravljanje sobe je bilo številka ena. To je bil namreč zadnji dan najinega bivanja na Ptuju. Kovček sva odložila v recepciji in šla po kolesa. Vlak sva imela šele okoli štirinajste ure. Dopoldne sva si krajšala s kolesarjenjem ob Dravi. Spila sva še zadnjo kavo na Ptuju, šla po kovček in na železniško postajo.
