Naravni biseri Slovenije: Begunjščica



Begunjščica je polna skrivnosti in neskončnih možnosti raziskovanja in odkrivanja naravnih lepot in življenjski oblik. Dolg in ozek greben s  travnatimi južnimi pobočji in prepadnimi severnimi stenami. Razpotegnjena grebenska gora Begunjščica je obiskana vse leto. Poleg pohodnikov so pozimi in spomladi, ob ugodnih snežnih razmerah, njena melišča pripravljen teren za turno smuko. K precejšnjemu obisku pripomore priljubljeni Roblekov dom, ki stoji na razglednem pomolu na zahodnem delu Begunjščice, na nadmorski višini 1657 metrov. Planinska postojanka je poimenovana po lekarnarju Hugonu Robleku, pionirju planinstva v naših krajih. Dom je stalno odprt v razširjeni poletni sezoni, v drugih letnih časih pa ob koncih tedna.

Begunjščica - foto: Barbara Debeljak
Begunjščica – foto: Barbara Debeljak

Na Begunjščico so speljane poti z vseh strani. Poleg klasičnih pristopov na Begunjščico (z Zelenice, in Završnice in Drage) je še posebno zanimiv pristop z Ljubelja, skozi dva Bornova predora. Pokojni baron Born, razlaščeni lastnik velikanskih parcel na južni strani Karavank, si je pred drugo svetovno vojno, za potrebe svojega lovskega in gozdnega gospodarjenja, umislil osupljivo lepo pot po vzhodnih pobočjih Begunjščice. Iz Ljubelja vodi steza v južno smer in se nadaljuje skoraj vodoravno okoli skalovij in melišč, nad Šentansko dolino. Poteka skozi dve predorski cevi, kar je v lepem dnevu mogoče tudi brez svetilke. Pot nas vodi do Koče na Prevalu in nato po strmem pobočju na greben, ki je ves čas obdan z lepimi pogledi na gorenjsko ravnino. Eno izmed najbolj priljubljenih izhodišč je iz slikovite doline Drage nad Begunjami. Dobro uhojena in markirana steza nas vodi skozi gozd najprej do planine Planinca in planšarije Polške planine, ki stoji na višini 1180 metrov. Od planšarije pa naravnost navzgor v zahodna pobočja Begunjščice. Sprva še po gozdu, nato pa po odprtem svetu do Roblekovega doma. Do vrha nas čaka še razgleden vzpon po zmerno strmem zahodnem slemenu.

Begunjščica - foto: Barbara Debeljak
Begunjščica – foto: Barbara Debeljak

Gozdnata obleka sega Begunjščici do ramen, više pa je vse bolj zelena od trav in rušja, tu pa tam posuta s sivimi pegami skal. Njenih 2060 metrov nadmorske višine zagotavlja širen razgled. Kot na dlani imamo celotno severozahodno Slovenijo od Ljubljane do Triglava. Zahodne Karavanke so slikovita ločnica v pokrajini. Razgibanost vrhov je posledica pestrosti kamnin, tektonike ter ledeniškega in rečnega delovanja. Ob koncu triasa so v plitvem morju nastali skladoviti dachsteinski apnenci z megalontidnimi školjkami, iz katerih so severna, prepadna pobočja Begunjščice. Zahodne Karavanke so za Julijskimi Alpami druga najbolj strma pokrajina v Sloveniji. Skoraj polovica površja v Begunjskih Karavankah ima 32-46 stopinjski naklon.

Begunjščica - foto: Barbara Debeljak
Begunjščica – foto: Barbara Debeljak

Hudih strmin na prvi pogled ni zaznati, zato se Begunjščica zdi na hitro celo lahko dostopna gora. A ni tako, saj ima spoštovanja vredne višine. Predvsem s severne, ljubeljske oziroma zeleniške strani je precej krušljivo prepadna, polna pečevij, žlebov in grap, ki so opasana z razsežnimi melišči. Severni dostopi so v glavnem zavarovano skriti za skalnimi robovi, med žilavo prepletenostjo macesnovih korenin. Ker je Begunjščica prepredena s številnimi grapami, jo nekateri poimenujejo tudi gora stoterih grap.

Begunjščica - foto: Barbara Debeljak
Begunjščica – foto: Barbara Debeljak

Begunjščica je razgledna in obsežna gora nad Gorenjsko, ki se razteza v smeri vzhod-zahod, nekoliko pred glavnim karavanškim grebenom. Polkrožni greben se trikrat naostri, zato jo lahko označimo s tremi vrhovi. Z leve, oziroma z zahodne smeri se proti vzhodu vrstijo: Srednji vrh (1979 mnm) nad Roblekovim domom, Veliki vrh (2060 mnmn) in Begunjska vrtača (1991 mnm).

Begunjščica - foto: Barbara Debeljak
Begunjščica – foto: Barbara Debeljak

Gora ima tudi veliko smisla za nacionalno veselje, ki izvira iz Begunj, iz Avsenikovega gnezda. Dokler ni bilo sproščenega obmejnega režima, je bila Begunjščica edina karavanška velika gora znotraj državnega ozemlja. Prečenje njenega grebena z obiskom vseh treh njenih vrhov je slovelo kot eden najlepših, najbolj razglednih gorskih vzponov pri nas.

Begunjščica - foto: Barbara Debeljak
Begunjščica – foto: Barbara Debeljak

Danes vse prepogosto pozabljamo, da živimo na enem najlepših kotičkov na našem planetu, ki je poln naravnih biserov. Begunjščica je zagotovo eden izmed njih. Še več naravnih biserov Slovenije pa si lahko ogledate na povezavi:  NARAVNI BISERI SLOVENIJE

 

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*