Biokemija in hrana



Zakaj sem začela bolj poglobljeno raziskovati biokemijo hrane in nato pisati daljšo zgodbo z naslovom Biokemija in hrana za pomoč zdravju? V to me je »pognala« nenadna upokojitev. Veliko ljudi si že več let pred upokojitvijo tega želi, vendar ne vedo (še), da prinaša to zelo velik stres. Nekateri pravijo, da je tako velik, da je takoj za stresom umrlega najbližjega. Še večji stres je takrat, ko si s službo okupiran veliko časa, se razdajaš preveč za druge, izgoriš, ne narediš planov za upokojitev in se zato znajdeš v praznem prostoru. Kar naenkrat se zaveš, da imaš veliko časa, ki ga moraš pametno porabiti. Velik plus pa je to, da končno postaviš sebe na prvo mesto.

hrana

Torej, lahko se pojavijo ob upokojitvi težave z zdravjem (povišani holesterol, sladkor, krvni tlak),  težave s povišano telesno težo. Če ni dedne nagnjenosti, potem je vzrok tem povišanjem hrana, gibanje, stres, misli in nasploh počutje.

Pa začnimo s hrano. Hrana je katerokoli živilo, ki jo lahko zaužijemo in predstavlja glavni vir življenjske energije.

Razlika med hranili in živili.   

Živilo je vsaka od vrst snovi, ki se uporablja za prehrano ljudi, hranilo pa je snov, potrebna za rast in obstoj organizma (beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, minerali, vitamini). Med živila štejemo vse tiste produkte narave, ki imajo poleg prehrambene tudi energijsko vrednost v smislu vitalne energije. Hranila pa so tako predelana in obdelana živila, da se njihova prvobitna vitalnost izgubi.

Najbolj priznani nemški zdravnik prof. Werner Kollath je s svojo definicijo, kaj so živila in kaj so hranila dokončno postavil mejo med hrano, ki nam koristi in hrano, ki nam škodi. Kollath je hrano razdelil v šest skupin:

  • Neobdelane surovine (sadje, zelenjava, oreščki – vse kot najdemo v naravi).
  • Mehansko obdelana hrana (stisnjeni sokovi, zelenjava, zmleta žita).
  • S fermentacijo predelana hrana (kislo zelje, repa, kumarice…).
  • Toplotno obdelana hrana (kuhana, ocvrta, pečena).
  • Konzervirana hrana (zmrznjena, soljena, prekajena).
  • Preparirana hrana (s sladkorjem, prečiščeno belo moko, konzervansi, barvila, arome –to so aditivi).

Hrana iz prvih treh skupin je živa hrana (nam daje poleg kcal-orij še potrebno življenjsko energijo, ki je potrebna med drugim za tvorbo hormonov), iz zadnjih treh skupin pa je tako rekoč mrtva hrana, ki nas samo nahrani (nam da samo kcal-orije), ne da pa prave življenjske energije.

Zdravilni učinki živil

Že Hipokrat (460 – 377 pred n.š.) je poudarjal povezanost prehrane z zdravjem. Trdno je bil prepričan, da je različen potek bolezni odvisen od načina prehranjevanja. Hipokrat je priporočal, da naj ljudje posvečajo dovolj pozornosti vsakdanjemu prehranjevanju in pri tem upoštevajo svojo starost, konstitucijo, letni čas.

Hipokrat je tudi menil, da je mogoče živila uporabljati kot zdravila. Njegov znameniti stavek je:«Vaša živila naj bodo zdravila, vaša zdravila naj bodo živila.«

 Danes vemo, da ni živil, ki bi odpravila neko telesno okvaro. Bolezni povzročajo najrazličnejši, tudi duševni dejavniki, zato jih je mogoče učinkovito in trajno odpravljati le s pomočjo različnih snovi.

Bolezen ni tehnična napaka, ki bi nastala zato, ker je del človekovega stroja prenehal delovati, temveč je na zelo zapleten način povezana s celotnim telesnim in duševnim stanjem človeka.

Poglejmo malo o zgradbi hranil. Začeli bomo s sladkorji ali ogljikovimi hidrati. Delimo jih na enostavne (glukoza, fruktoza) in sestavljene (saharoza ali kar sladkor, laktoza ali mlečni sladkor, škrob, celuloza).

Funkcije ogljikovih hidratov

Organizem jih uporablja kot energetske snovi, gradnike različnih celičnih struktur in oporne snovi.

Kaj se dogaja s sladkorji v našem telesu?

Enostavni sladkorji (glukoza, fruktoza) se vsrkajo v kri že po približno petnajstih minutah, presnova sestavljenih sladkorjev pa poteka daljši čas.

Razgradnja disaharidov (saharoza) in polisaharidov (škroba) se začne že v ustih s slino, ki vsebuje encim alfa-amilazo. Delovanje alfa-amilaze se prekine, ko pride hrana v želodec, saj jo ustavi nizka vrednost pH želodčnega soka. Največji del škroba in glikogena se razgradi v tankem črevesu pod vplivom alfa-amilaze iz trebušne slinavke.

Raziskave so pokazale, da enostavne ogljikove hidrate prebavljamo zelo hitro, zato se že kmalu po zaužitju količina krvnega sladkorja in posledično tudi hormona inzulina, visoko dvigne. Zato je pomembno, da enostavne ogljikove hidrate uživamo zmerno (v majhnih količinah in le, ko je potreba po energiji največja), če želimo izgubljati odvečno maščobo.

Prebava kompleksnih ogljikovih hidratov je precej daljša, zato ne povzročajo naglega in velikega porasta krvnega sladkorja in s tem inzulina. Če želimo izgubljati odvečno maščobo, potem je ta vrsta živil glavni izbor hrane in vir energije. Sestavljeni ogljikovi hidrati so zaradi svoje zgradbe in počasne prebave bolj nasitni. Najboljša kombinacija so škrobni in vlakninasti ogljikovi hidrati. Počasna prebava omogoča telesu dalj časa konstantno količino energije, hranilne snovi se v mišice dovajajo dalj časa, zato se te tudi mnogo bolje in hitreje obnavljajo. Ker količina inzulina ostaja nizka, se ne sprostijo hormoni in encimi, ki bi preprečevali porabo odvečne maščobe kot vir energije. Telo začne uporabljati tudi odvečne maščobe. Sestavljeni ogljikovi hidrati ne povzročajo naglega padca inzulina, zato ni napadov lakote in posledičnega nenadzorovanega uživanja prevelike količine hrane. Telo bo porabilo odvečne maščobe šele, ko nam bo primanjkovalo ogljikovih hidratov.

Če želimo s treningom porabljati maščobe, moramo aerobni trening izvajati dovolj dolgo, da najprej porabimo ogljikove hidrate, nato se lahko začne poraba odvečnih maščob. Zato je najprimernejši čas za porabo maščob zjutraj na tešče, saj po prespani noči nimamo več na razpolago prvega vira energije ogljikovih hidratov, torej preidemo na porabo maščob.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*