Območje med Savama, imenovano Blejski kot, zaznamujejo osamljeni griči, ki obdajajo Blejsko jezero. Poselitev je izpričana od prazgodovine dalje, sredi 19.st. pa so se okoliške kmečke vasi združile v enotno naselje. Jezero z otokom in srednjeveškim gradom na pečini slovi koz izjemno lepo. Začetki načrtnega turizma segajo v leto 1855, ko je švicarski zdravnik Rikli spoznal prednosti klimatskih razmer za zdravljenje.
Bled je eno izmed najstarejših in najlepših krajev v Sloveniji. Lepota okoliških gora, blejskega jezera in blejskega gradu ter sonce, mir in svež zrak vzbujajo prelepe občutke prišlekov v vsakem letnem času in zagotavljajo idealne razmere za prijeten dopust ali aktivne počitnice. Bled privablja ljudi z vsega sveta ter jih z lepoto očara in prepriča, da se vedno radi vračajo.
Osnovni podatki
- Bled – nadmorska višina 501m, višina grajskega hriba 604m, višina hriba Straža 646m.
- Število prebivalcev 5.476. Turistična zmogljivost okoli 4.000 ležišč.
- Bled ima blago, subalpsko klimo z najdaljšo kopalno sezono. Z gorami Julijskih Alp in Karavank je zaščiten pred mrzlimi severnimi vetrovi. V sezonskih mesecih ni megle. Srednja mesečna temperatura v juliju je +18°C, v januarju -1°C.
- Jezero je nastalo po zadnji poledenitvi, ko je naravno tektonsko udorino zalila voda Bohinjskega ledenika. Dolgo je okoli 2120m, široko 1380m, največja globina jezera pa je 30,6m. Nima večjih pritokov, napaja ga le nekaj studencev, njegov odtok je Jezernica. Okoli jezera je urejena sprehajalna pot, ob obali pa sta kopališče in izposojevalnica čolnov (značilna blejska pletna).
Blejski otok
Znamenitost blejskega jezera je otok, na katerem so cerkev, zvonik, kaplanija in proštija z grbom briksenških škofov. Na otoku je najdenih 124 grobov s skeleti iz 9.stol. Leta 1655 je nastalo monumentalno stopnišče z 99 kamnitimi stopnicami, ki vodijo na vrh otoka; ob njih je Marijina kapela in baročni kip Marije Magdalene. Stavbe in obzidje so dobili končno podobo v 17.stol. Vodnjak so leta 1888 uredil Windischgratzi; napaja ga voda iz izvira. Blejski otok sodi med izjemne primere kulturne dediščine.
Cerkev Marijinega vnebovzetja
Na otoku je bilo prvotno staroslovansko svetišče, tempelj boginje Žive, ki jo je po pokristjanjenju leta 745 zamenjala krščanska Marija. Pogansko bajeslovno izročilo je Prešeren uporabil za Krst pri Savici. Ohranjeni so temelji predromanske kapele, v 12. Stol. Pa je na otoku stala romanska kapela. Enoladijsko gotsko cerkev s samostojno stoječim zvonikom so zgradili leta 1465. Zvonik kaže vpliv beneške šole, visok je 52m in ima značilen gotski obok. Sredi 17.stol. so na istem mestu sezidali baročno cerkev. Stranski oltarji iz črnega marmorja so delo ljubljanskih kamnosekov, slike pa beneške šole iz 17.stol. glavni oltar z razgibano baročno arhitekturo in bogato pozlačeno rezbarijo je iz 18.stol. Posebnost otoške cerkve je zvon želja, izdelan leta 1534 v Padovi. Po legendi naj bi na blejskem gradu živela mlada vdova, ki so ji umorili moža in ga vrgli v jezero. V njegov spomin je dala vliti zvon za kapelo na otoku, a je vihar potopil tako zvon kot brodarje. Po tej nesreči je vdova podarila svoje imetje cerkvi, sama pa odšla v samostan. Po njeni smrti je papež na blejski otok poslal drug zvon; ta zvon izpolni želje tistemu, ki nanj pozvanja.
Blejski grad
Grad predstavlja osrednji spomenik kulturne dediščine, ki stoji na strmi pečini 100m nad jezerom. Je najstarejši grad na Slovenskem, prvič omenjen v darilni listini leta 1004, koga je nemški cesar Henrik II. Podaril briksenškemu škofu Albuinu. Tedaj jje na tem mestu verjetno stal le romanski stolp z obzidjem. V srednjem veku so dogradili stolpe in sistem utrdb, v baroku pa je dobil svojo končno podobo. Gospodarska in bivalna poslopja so razvrščena okoli dveh dvorišč, ki ju povezuje stopnišče. Na zgornjem dvorišču je zanimiva Grajska kapela iz 16. stol., posvečene škofu sv. Albuinu in sv. Ingenuinu. V obnovljenem gradu, ki je prizorišče številnih kulturnih prireditev, so muzejska zbirka, ki prikazuje najstarejšo zgodovino kraja in grajsko stanovanjsko opremo, grajska tiskarna, klet, zeliščna galerija in restavracija.
Slap pod Iglico
V prepadnih pečinah Iglice nad Bohinjsko Belo se skriva 24m visok slap potoka Suha, ki pada čez navpično steno permijskih apnencev.
Jama pod Babjim zobom
Vasica Kupljenik južno od Bleda ponuja lep razgled na jezero. Od tu vodi pot na Babji zob, znamenito naravno kamnito tvorbo, ki spominja na zob. Nedaleč je vhod v 300m dolgo Jamo pod Babjim zobom, ki jo krasijo kapniške tvorbe, njena posebnost pa so kalcitni kristali. Za turistične oglede je jama odprta že od 19. stol. dalje.
Kulinarika
Po celodnevnem potepanju po naravi bodo prijale dobrote iz gorenjske kuhinje. Vsekakor morate poskusiti kmečko pojedino, orehovo potico, štruklje, ajdove žgance, predvsem pa po Bled – u znano blejsko kremno rezino.
