Poletni dopusti so tu. Seveda se s sodelavci na veliko pogovarjamo o njih. Letos oz. že lani sem se odločila, da bom nekaj dni dopustovala na Ptuju. Vsi so me začudeno spraševali:« Pa kaj za vraga boš počela na Ptuju?« Ptuj je pa tako zanimivo mesto, da ga bom preiskala po dolgem in počez. Na dopust sem se odpravila skupaj s sinom, ki je tudi avanturist. Že mesec dni prej sem nama rezervirala sobo v prenočišču v strogem centru mesta. Sobe so poceni, zajtrk pa si lahko naročiš, če ga želiš. Je pa boljši in večja izbira, kot v marsikaterem hotelu. Ker je zajtrkovalnica majhna, se počutiš kot doma. Dve manjši in ena večja miza. Če imaš srečo, si lahko celo sam v prostoru. Mir in tišina. Sobice so majhne, klimatizirane in preprosto opremljene. Za nočni počitek več kot idealne. Seveda ima vsaka svojo kopalnico s tušem in straniščem. Balkon je na koncu hodnika. Pod prenočišči je gostinski lokal s pestro izbiro pijač in koktajlov.
Na dopust sva se odpravila z vlakom. To je za naju s sinom vedno pravo doživetje. Mali pogovori. Okvirni plani za dopust. Par spominov na končano šolanje. Dve uri in pol sta minili kot bi trenil. Še par korakov do prenočišča in avantura se je pričela. Razpakirala sva kovček in se odpravila po mestu na potep.
Prva postaja, pica in burger. Kako sva se napokala. »Tole bo treba pokurit«, je bila najina skupna odločitev. Odpravila sva se na ogled gradu. Njihova bogata muzejska zbirka je nadvse privlačna za še tako zahtevnega obiskovalca. Starinska oprema gradu, opis življenja na gradu, zgodovinski opis lastnikov gradu v kronološki obliki, gradbeni razvoj gradu, opis umetnikov, ki so delovali na gradu. V spodnjih prostorih pa še bogata zbirka glasbil in opis razvoja ptujske godbe. Za otroke pa morda najbolj zanimiva zbirka 500 kosov starega orožja. Preden pa sva se sploh povzpela na grad, sva si v stari konjušnici ogledala Pustne šeme in običaje. Vsekakor izredno pestro in zanimivo. Po ogledu sva si privoščila še ledeno kavo in kozarec vode. Prijetno utrujena sva se vrnila do prenočišč. Zvečer pa sva si privoščila koktajla v spodnjem lokalu.
Za naslednji dan sva si dala na program kolesarjenje. Zjutraj sva vstajala ob deveti uri. Šla v spodnje prostore na obilen in okusen domač zajtrk. Potem sva se ustrezno oblekla in krenila novim dogodivščinam naproti. Kolesi sva si sposodila v mestu na Turistično informacijskem centru. In to popolnoma brezplačno. Predložila sva le osebna dokumenta, izpolnila formular in dobila ključe od koles. Skupni projekt za brezplačno izposojo koles na Ptuju so zasnovali skupaj ptujska občina, njen Zavod za turizem, Kolesarska mreža Ptuja, Šolski center Ptuj, Javne službe in Znanstveno – raziskovalno središče Ptuja Bistra. Občane so zaprosili za stara neuporabna kolesa, ki so delala napoto v kolesarnicah. V Šolskem centru na Ptuju pa so dijaki zbrana kolesa v šolskih delavnicah po potrebi popravili, sestavili in jih tudi lepo prebarvali z rdečo in belo barvo, ki sta barvi ptujskega mestnega grba. Dejanja, vredna posnemanja. Ker je okolica Ptuja pretežno ravninski del, je kolesarjenje z navadnimi kolesi pravi užitek. Na TIC-u pa sva dobila tudi zemljevid kolesarskih poti po Ptuju in okolici. Najprej sva se odpravila do doma Štrk, kjer je bil sin s šolo spomladi na matematično-naravoslovnem taboru. Potem pa sva naredila še velik krog do Ptuja. V poznih popoldanskih urah sva se ustavila še v Qlandiji in se zopet pošteno najedla. Najino kolesarsko avanturo sva nadaljevala po samem mestu in si ga dodobra ogledala. Kolesi sva vrnila in se odpravila k počitku. Še prej pa v lokal na večerno pijačo. Brez planov za naslednji dan sva utonila v globok spanec.
