Čaj – okrepčilo in zdravilo



Na kaj najprej pomislite ob besedi čaj?  Na bolezen? Na prehlad in čaj z limono? Na čaj z mlekom? Na Čajanke v Angliji ob 5-ih popoldne? Na Kitajsko in Indijo ter Šri Lanko?  Na wellness in savno? Na poletje in ledeni čaj? Ali na uživanje ob nabiranju  zelišč v pomladnem in poletnem času, ki jih pozimi pijete? Mogoče na kaj drugega? Jaz pomislim najprej na zdravje in dobro počutje.

Na splošno delimo čaje na:

  • Črni čaj (listi so zelo oksidirani)
  • Zeleni čaj (oksidacijo ustavijo s toplotno obdelavo)
  • Oolong čaj ( oksidacija poteka dalj časa kot pri zelenem čaju)
  • Beli čaj. (sestavljen je iz mladih, neoksidiranih lističev, natančneje popkov)

Na zahod izvozijo 98% črnega čaja in je tako najbolj zastopana vrsta čaja pri nas. Najmanj poznan  v Zahodnem svetu je beli čaj. Ostali dve vrsti sta po razvrstitvi nekje vmes. Uvozniki so dolgo mislili, da gre različnim  zvrstem čaja pripisovati različnem vrste čajevca, a gre če za različne postopke pri predelavi čajnih  lističev.

Čaj

Čajevec najbolje uspeva od 0 do 2200 metrov nadmorske višine ter med severnim in južnim vzporednikom  45°C zemljepisne širine. Najbolje obrodi na nadmorski višini nad 1200m. Najboljši okus  ima ročno obran čaj, vendar je to težko preverjati ali zagotoviti. Še posebno sedaj v veliki dobi industrializacije tudi  na  Kitajskem, Indiji, Šri lanki.

Kitajska in čaji

Prava domovina čaja je Kitajska, kjer gojijo čajevec že več kot 1500 let. Do  50-ih let prejšnjega stoletja je bila vodilna  gospodarska sila pri prodaji in uvozu  v svetovni trgovini. Po tem obdobju se je njena moč v svetu zelo zmanjšala. Vendar pa je še vedno zaščitni znak za kakovostne in čudovite čaje, od črnih, zelenih  do oolong čajev, tudi dimljenih in odišavljenih čajev. Sedaj so glavno vlogo prevzele ogromne korporacije, multinacionalke, in tistega za izvoz pregledajo po nadvse strogih merilih kakovosti, ki jih standardizirajo vsako leto.  Črni čaji iz kitajske so prefinjenega okusa in najboljši brez dodatkov (mleko), mogoče z malo limone.  V Evropo so najprej pripotovali zeleni čaji,  šele kasneje so ga izpodrinili črni čaji. Na Kitajskem pa je zeleni čaj enako priljubljen že tisočletja.

Eden najbolj poznanih kitajskih črnih čajev je Lapsang Souchong, ki ima poseben okus po dimu, ki ga pridobi s počasnim praženjem nad ognjem iz lesa.

Chunmee: nežen zeleni čaj, ki ga Kitajci največ porabijo sami.

Gunpowder: zeleni čaj  najboljše kakovosti, majhni, tesno zviti listi

Indija in čaji

Indija je največja svetovna pridelovalka in izvoznica čaja. Britanci so tam začeli saditi čajevce za prodajo  okoli leta 1830. Prve plantaže so se pojavile v pokrajini Assam (severovzhod države).  Čajevce gojijo tudi drugod po Indiji, najboljši pa prihajajo, poleg omenjene pokrajine, še iz pokrajin Darjeelinga in Nilgirija.

V Assamu, prvi in največji pokrajini po pridelavi čajevca v Indiji,  pridelajo močne, zrele črne čaje. Najbolj kakovostni imajo zlate, svetle puhaste liste. Čaji srednje gradacije imajo trde liste in so najpomembnejša sestavina britanskih čajnih mešanic, imajo močno barvo in okus, idealni so z dodatkom mleka.

V Daarjeingu (vznožje Himalaje) pridelujejo najbolj cenjene indijske čaje. Čajevce gojijo do 2100m nadmorske višine, zato potrebujejo grmi kar do 10 let do polne rodnosti. Kupci lahko izbirajo celo čaje iz posameznih vrtov, in najbolj znani vrtovi narekujejo visoke cene. Čaji iz ter pokrajine imajo poseben t.i. »muškatni« okus.

Nilgiri je  visoka planota na jugu Indije. Čaji so krepki, z okusom med zrelimi severnimi assamskimi čaji in izrazitejšimi cejlonskimi. Ti čaji  se pogosto uporabljajo v mešanicah, a so hkrati dovolj kakovostni, da jih lahko pijemo tudi same.

Šri Lanka

Je še ena od velikih svetovnih pridelovalk čajev. Je tudi velika izvoznica čajev. Tukaj so prvi čajevec posadili leta 1876 in kmalu za tem je postal zelo  dobičkonosna kultura, potem ko je naravna sila zdesetkala kavne plantaže. Cejlonski čaji so sinonim za kakovost, tudi zaradi visokih standardov in  močnega marketinga plantažnikov in trgovcev. Cejlonski čaji so močni, a prefinjeni, rahlo grenki. Dobri so z mlekom, limona pa se jim ne prileže najbolje.

Japonska

»Pitje čaja je pri nas postalo več kakor idealizacija oblike pitja; je religija umetnosti življenja.«  To je citat iz Okakurove Knjige o čaju.

Japonci in Japonke gojijo in pijejo čaj že od 8., 9. Stoletja. Pridelujejo samo zelene čaje, a je njihov izvoz zelo majhen zaradi velikega povpraševanja domačega prebivalstva. V japonskem družabnem življenju  ima čaj zelo pomembno vlogo. Na začetku so ga povezovali z vzponom zen budizma, saj so menihi prevzeli pitje čaja kot del svojih obredov.  Postopek pitja čaja, kot ga poznajo danes, je začrtal učitelj Rikyu sredi  16. Stoletja. Pri obredu so navadno gostitelj in še 4 osebe, odvija pa se v samotni hišici sredi vrta. Najprej postrežejo z lahkim obrokom, po  odmoru pa sledi osrednji del: pitje goste pijače iz zelenega čaja v prahu. Na koncu servirajo še lahek čaj. Tega pravila se Japonci zelo držijo. Namen obreda pa  je umiriti misli s koncentracijo.

Čaj - okrepčilo

Eksotični čaji

Gre za odišavljen čaj z dodatki cvetlic, sadežev in olj. Ti čaji so najboljši brez mleka, osladimo pa jih z medom ali sladkorjem. Čaji z začimbami nas grejejo pozimi, cvetlični so lahki in osvežujoči, sadne pa lahko pripravimo in ohlajene ponudimo kot ledene čaje. Earl Grey  je pri nas najbolj znan odišavljen čaj.

Zeliščni čaji

Priljubljeni so že stoletja, pijemo jih zaradi osvežitve ali  zaradi zdravstvenih razlogov. Skuhati jih je mogoče iz vsake užitne rastline, za pravilno učinkovanje pa potrebujemo 2 žlici svežega zelišča ali eno žlico posušenega. Čaje iz listov ali cvetov kuhamo podobno kot pravi čaj. Trše rastlinske dele kuhamo do 5 minut, potem pa jih pustimo stati še 10 do 20 minut, da se sprosti okus.

  • Cvetovi vrtnice in hibiskusa: naredijo oster okus
  • Bezgovi cvetovi: blago poživilo, priporočljivo piti v času prehladov in gripe, vračajo moč
  • Kamilični čaj:idealen je pred spanjem, blaži vetrove
  • Cvet pomarančevca: proti želodčnim težavam i  čirom
  • Belgijska kamilica: rahlo grenka s podobnimi učinki kot navadna
  • Šipek: če želite poživitev, veliko vitamina C
  • Kopriva: nabiranje pred junijem, lajša revmatična obolenja
  • Timijan, cimet:lajšata kašelj in prehlad
  • Janež: čiščenje krvi
  • Lipovo cvetje: Blaži glavobol
  • Meta: osvežuje, blaži glavobol in umirja želodec
  • Rožmarin: proti potrtosti
  • Malinovi listi: lajšanje poroda
  • Sporiš: zniževanje temperature, lajša revmatizem

Posoda za čaj

Najstarejše posode za čaj izvirajo iz Kitajske. Majhni neglazirani čajniki iz rdeče keramike, izdelani okoli leta 1500 v kraju blizu Šanghaja imajo značilno obliko – pokrovček in dulec. To obliko je prevzel ves zahodni svet.

Oblika nima nič skupnega s pripravljanjem čaja. – Kitajci so ga kuhali v železni posodi, ki so jo posneli po še starejših za vino. posodah Čajnike  iz YI-Hsinga so pripeljale nizozemske ladje skupaj s prvimi pošiljkami čaja.  Keramična industrija jih je želela posnemati, a žal neuspešno. Nastale so samo manjvredne glinenaste kopije.

V Angliji so najstarejši ohranjeni čajniki iz srebra,  izdelovali so jih tudi lončarji. Bratje Elers so  se med prvimi naselili  v Staffordshireu, da bi uporabljali tamkajšnjo glino.  Iz zapiskov lahko razberemo, da so 1698 tam izdelovali lepe čajnike, skodelice in krožnike iz fine rdeče gline. Glazirali so jih s svincem, soljo in na koncu je sledil postopek emajliranja. Tako je nastalo nekaj nenavadnih in zelo dekorativnih primerov.

Razvoje keramične industrije in množično proizvodnja servisa za čaj je prinesla tudi nekaj novosti,  Čajniki in skodelice so bili okrašeni z različnimi barvami in belimi reliefi iz kameje v tedaj modernem  neoklasičnem slogu. Med glavne začetnike te množične proizvodnje štejemo Josiaha Wedgwooda.

Francozi in Nemci pa so poskušali razvozlati še eno kitajsko skrivnost – porcelan. Kar nekaj časa je trajalo, da so odkrili zakonitosti porcelana. Bilo je veliko poskusov, vendar so čajni servisi bolj spominjali na južnonemško srebrnino kot pa na kakšne porcelanast kitajski jedilni servis. Leta 1800 je Josiah Spode prvi izdelal porcelan, ki še vedno velja za angleški standard »bone china«, poceni kombinacijo porcelana in kostnega pepela. Sode je obogatel, staffordska lončarstva pa so se razcvetela.  V 20. Stoletju so začeli uporabljati nove materiale kot npr. nerjaveče jeklo.

Čaj - zdravilo

Recepti

Kašmirski čaj: 1 l vode, 1 žlička zelenega čaja, ščepec  sode, ščepec soli, 300ml mleka. Zavremo vodo, ji dodamo čaj in sodo. Vre naj 5 minut, nato dodamo sol in mleko. Spet zavremo in ponudimo.

Ledeni čajni punč: 300 ml močnega črnega čaja, 175g sladkorja, 300 ml pomarančnega soka, sok 2 limon, 300 ml ingverjevega piva, 1 pomaranča, narezana na rezine in 1 limona narezana na rezine. Vroč čaj precedimo na sladkor in premešamo, da se raztopi. Ohladimo, nato postavimo še v hladilnik. Primešamo preostale sestavine in ponudimo z ledenimo kockami.

Ingverjev čaj: 2,5 cm dolg koren ingverja oz. korenine, 600ml vode; Ingverjevo korenino drobno sesekljamo. Zavremo vodo, jo prelijemo čez ingver in pustimo stati 5 minut

Čajni sladoled

Potrebujemo jasminov čaj ali Earl grey sta najboljša za sladoled, lahko pa vzamemo katerikoli čaj z močno cvetlično ali sadno aromo. Sladoled mora imeti bogat in prijeten okus.

Potrebujemo:   300 ml smetane za kavo ali mleka, 2 žlici čaja, žlica rožne vode (po želji) 150 ml sladke smetane, 3 rumenjaki, 75 g sladkorja.  Smetano za kavo ali mleko zavremo, odstavimo, primešamo čaj, pokrijemo in pustimo stati 5 minut. Odišavimo z rožno vodo. Penasto umešamo rumenjake in sladkor, tej kremi nato med nenehnim mešanjem prilivamo precejeno čajno mleko. Mešanico segrejemo v loncu z dvojnim dnom ali pa v skledi, ki smo jo postavili nad drugo skledo. Mešamo, dokler se krema toliko ne zgosti, da prekrije spodnjo stran žlice. Paziti moramo, da ne zavre, saj se bo drugače  sesirila. Ohladimo, primešamo sladko smetano in zamrznemo v strojčku za sladoled po navodilu izdelovalca.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*