Vstopili smo v Novo leto. V novih čevljih, z novo masko, novimi upi…
Zunanje življenje navidezno bogato brbota v vseh vidikih in na prvi pogled se zdi, da je vse tako kot mora biti. Trgovinske police so napolnjene z bleščečimi predmeti, ponudba je raznolika in nam ponuja neomejeno možnost izbire. V zraku je čutiti veliko dinamiko, kot se za ta čas spodobi. Akcija, aktivnost, hitenje, hitro razmišljanje….
A žal se je tudi v tem novem letu v vsej svoji veličini že razbohotila neustreznost obstoječih sistemov in ureditev držav, državnih povezav,institucij in tudi družin, ki sestavljajo to širšo družbo. Že samo malo bolj globok vpogled v posamezne delce mozaika celotnega Stvarstva, nam namreč pripoveduje in razkriva popolnoma drugačno zgodbo. Zgodbo Resnice. Za ledenimi obrazi ljudi, ki hitijo mimo in ki ne razkrivajo ničesar, se pletejo težke in bolečin polne življenjske zgodbe, polne strahu, stisk, napetosti, tekmovalnosti in predvsem hrepenenja. Tistega po lažnih vrednotah današnje družbe, a tudi tistega, ki neutrudno išče ljubezen.
Za okni visokih, mogočnih zgradb in v imenu moderne poslovnosti, se dogajajo tragedije posameznikom. Tisti, ki držijo škarje in platno, navidezno močni režejo kruh in ga navidezno pošteno delijo tistim, ki so jim podrejeni. Celo ponosni so na to in ob tem nekateri občutijo olajšanje, ko se včasih pa le v svoji notranjosti soočijo z občutkom krivde, ko jim vest potrka na vrata srca. In v imenu tega dobrotniki, priredijo nekaj dobrodelnega ter s tem potolažijo sebe in tiste, ki spregledajo njihovo delovanje.
Ljudje, ki vodijo državo in državljane, pa kot bi bili poneumljeni. Celo v tem posebnem času ne sestopijo iz svojega prestola, se sprenevedajo še naprej in v nedogled govorijo o tistem, kar je bilo že stokrat povedano. Zapravljajo tako čas in energijo. Žalijo inteligenco državljanov in doživljajo svoje ekstaze skozi nedotakljivost svojega ega, laži in zadovoljevanje nepotešenega pohlepa. Pri tem opravilu so tako prepričani v svojo poštenost, da so dolgo o tem prepričevali celo nas. Krivdo za to kar počnejo umetelno valijo drug na drugega in našo pozornost usmerjajo v neaktivnost.
Naše življenje je tako sestavljanka zunanjega zgleda, lepih teles, dragih oblek, hitrih avtov, izobraženega govorjenja, domiselnega sprenevedanja, izjemnih laži….In seveda vsemogočnega denarja. Denar je najpomembnejši povsod: v državah, družbah,v poslovnem svetu, v družinah, pri posamezniku…. Denar je neizogibna vsebina vsakega trenutka v našem življenju. Denar je tisti, ki nas osrečuje, izpolnjuje, gradi trdnost družin in družbe. Denar je tisti zaradi katerega profesor postane izjemen, univerza prepoznavna in vsi programi sodobni. Denar je tisti, ki omogoča, da imaš bleščeče zobe, mladosten obraz, da nisi v čakalni vrsti za operacijo. Denar spreminja sodbe v imenu ljudstva in zakona, najde vplivna delovna mesta, sklepa dolgoročne bogate pogodbe, omogoča gradnjo hiš in odpira dobičkonosna poslovna sodelovanja. Denar celo omogoča, da so vojne zaradi Miru. In denar celo dovoljuje gensko spremenjeno hrano, chemtraile, zaseganje vodnih virov, povzročanje podnebnih sprememb in naravnih katastrof.
Četudi zaradi tega zboleva in umira na tisoče ljudi, živali, gozdov in se podirajo celo gore. Ko sestavimo ta na videz pisan in lep mozaik, ko se globoko zazremo v njegove zunanje podobe in barve, ko se z občutljivo dlanjo dotaknemo njegove površine in zaznamo njegovo globino, ugotovimo, da je ta mozaik našega sedanjega življenja, v svojem bistvu in Resnici ČISTA TEMA.
Kajti v temi ni ničesar. Je čista praznina, a je lahko tudi slikanica, ki si jo predstavlja človekov razum, ujet in sprevržen v pričakovanja lažnih podob lažnega sveta. In v temi nikoli ni nič za dobro vseh in nikoli nič za Višje dobro. Vse bolj in bolj se zavedamo, da v temi tudi ni ničesar, kar bi potešilo naše večno notranje hrepenenje. In vse več nas je, ki prižigamo luči in tako razsvetljujemo temo. Kajti temo razsvetli samo Svetloba.
Svetloba vibrira drugače kot tema. V Svetlobi so jasno razvidne napake, ki jih nizamo v vsakdanjiku življenja. Razvidno postane vse kar počnemo drugim bitjem Stvarstva. Razkrije se naša lastna senca. Jasen je naš odnos do planeta Zemlja, ki je naš dom. Razsvetljena je naša odgovornost do vsega iz sveta Duhovne in materialne Resničnosti. Vidne so naše Poti, Nameni, Izbire in Odločanja. In popolnoma jasna je tudi naša odgovornost.
Odgovornosti ne prevzema nihče in zato je tema tako zelo zaželena. Vendar je sprememba pred vrati. Sprememba, ki zahteva Luč. Jasne odgovore, popolno odgovornost, iskrenost do sebe, harmonijo v vsem, sodelovanje, sočutje, ponižnost, obrat v sebe. In zavedanje povezanosti celotnega Stvarstva.
Predvsem pa zahteva da postane svetlobno razžarjeno naše srce, ki postaja v tej vibraciji prosojno čista Svetloba. Svetlobna bitja so bitja prihodnosti. Ljudje, ki v vsem vidijo dobro, ki delujejo dobro. Ljudje, ki sodelujejo, ki cenijo vsako življenje: travo, mogočno drevo, metulja in volkuljo z mladiči. Ki so povezani v sožitju s celotnim Stvarstvom in sobivajo v harmoniji z vsem. So tisti, ki delijo dobrine, ki znajo razumeti slabost drugega in lahko dojamejo tudi njegovo trpljenje. Ki so sočutni, milostni in hvaležni. In so tisti, ki delijo nasmeh in Ljubezen, Modrost in Mir.
Bitja Svetlobe živijo Resnico. Vendar ne resnico, ki se spreminja v sočasnosti potreb človeka in njegovega razumskega razvoja. Ne resnico, ki temelji na lažeh, osebnih koristih in zagotovljeni lažni varnosti. Temveč Resnico, ki je Kozmični zakon Velikega Kreatorja, Univerzalne Zavesti, Izvora vsega…. Ki je stalna vrednota, ki se nikoli ne spreminja in nikdar ne izgublja na veljavi.
Ta Resnica izhaja lahko le iz Ljubezni in Modrosti, ki je drugi vidik Kozmičnega Logosa in nikoli ne more izhajati iz človeškega pohlepa. In vedno deluje za dobro vseh!
Zato človek, se na svoji življenjski poti v Novem letu 2014, vprašaj, ZAVEDAJ in se ODLOČI:
»Sem na razpotju Svetlobe in teme.
Odločitev je samo moja:
Bom izbral Svetlobo ali temo?
Izbral sem Svetlobo, edini izvir Modrosti in Moči, kajti samo Svetloba bo osvetlila Mojo
Pot.
Edino pot, ki mi bo razkrila največjo vrednoto: vedenje, kako pripadati sebi!«
