V jedru Julijskih Alp se v visokogorske grebene z vseh strani zajedajo doline. Dolina Koritnice se v obliki ledeniškega korita zajeda od veličastnega zatrepa pod pobočji Mangarta in Jalovca. Erozijsko korito, vrezano v apnenčasta tla, se zdi kot velikanska razpoka v zemeljski skorji. Na oblikovanost površja so vplivale razne tektonske sile in zunanji, med seboj prepleteni procesi. Navsezadnje spreminja površje tudi človek.
Cesta skozi dolino Koritnice je že v davnini služila povezavi med Koroško in Jadranskim morjem. Pod osojnimi previsnimi dolomitnimi stenami skrajnega zahodnega dela Loške stene je rečica izdolbla izjemna korita. Po stenah so nabodene zarjavele jeklene lestve, skozi skalovje pa so skopani številni predori.
Korita vijugajo tako v tlorisu kot v profilu in so klub temu dovolj široka, da se z mostu vidi čudovite globine deroče reke. Korita v dolžino merijo približno 500 metrov in do vrtoglavih 61 metrov globoko. To jih uvršča med najglobja korita v Sloveniji. Prva, Mala korita južno od Loga pod Mangartom, so v dolžini 100 metrov močno vijugasta. Po pritoku Možnice reka Koritnica preide v široko sotesko, ki se pri trdnjavi Kluže močno stisne v ozka in približno 200 metrov dolga Velika korita.
Pri križišču cest ob Soči in Koritnici stoji obelisk v spomin braniteljem Bovške kotline v bojih no Soški fronti. Zraven je veliko opuščeno vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne. Od tod pa se magistralna cesta vije dva kilometra do mosta, čez korita Koritnice in trdnjave Kluže nad njimi.
Trdnjava Kluže je ena najbolj slikovitih utrdb na Slovenskem. Stoji v najožjem delu doline Koritnice, nad rečnimi koriti. Po zamisli snovalcev naj bi zaradi ključne lege nadzorovala vhod v Bovško kotlino iz smeri prelaza Predel. Že leta 1470 je omenjena kot beneška lesena utrdba za obrambo pred Turki. V začetku sedemnajstega stoletja jo je delno pozidal bovški župan Gero, današnja podoba pa je iz leta 1883. Med letoma 1987 in 1991 so zavarovali strešno konstrukcijo trdnjave in uredili okolico. Trdnjava v poletnih mesecih privablja obiskovalce tudi z občasnimi organiziranimi kulturnimi prireditvami in razstavami. Ob posebnih priložnostih za zabavo turistov poskrbijo domačini iz Bovca z igranjem prizorov v uniformah vojskujočih se stani iz prve svetovne vojne.
Spust s Kluž do Koritnice zahteva dobro obutev in planinsko izurjenost. Stoletja so v trdnjavo nosili vodo iz Koritnice. Že leta 1753 so zapisali, da se je morala vojska poleti spustiti kar 866 korakov po vodo. Kasneje so v skalovje izklesali vodnjak, ki se je napajal z deževnico. A je tako majhen, da če osem dni ne dežuje, vode zmanjka.
Pred mostom se odcepi pot na Rombon, njen prvi del pa pelje skozi skalni predor in se vzpenja mimo ostankov zgornje trdnjave.
Za Zgornjim Logom je od ceste na Predel okoli 2km dolg odcep v Loško Koritnico. Dolino obkrožajo veličastni dvatisočaki, med katerimi kraljujejo Mangart (2679 mnm), Jalovec (2645 mnm) in vrhovi petkilometrske Loške stene, ene najmogočnejših v Julijskih Alpah. Cesta vodi do Koritniške planine, od koder so speljane številne planinske poti na okoliške vrhove in Zadnjo Trento.
Ozka dolina Koritnice s svojo slikovitostjo in divjino privlači številne ljubitelje vodnih športov. Poleg vodnih aktivnosti nudi številne možnosti za adrenalinske užitke in za nabiranje moči in navdihov v čudoviti naravi: od ribolova, gorskega kolesarjenja, jadralnega padalstva in pohodništva.
Danes vse prepogosto pozabljamo, da živimo na enem najlepših kotičkov na našem planetu, ki je poln naravnih biserov. Dolina Koritnice je zagotovo eden izmed njih. Še več naravnih biserov Slovenije pa si lahko ogledate na povezavi: NARAVNI BISERI SLOVENIJE
