Ljudje se ob hitrem tempu življenja radi vračajo nazaj, k svojim koreninam, pravijo. Želja po bolj umirjenem življenju je vedno večja, v skladu z željami pa se je na trgu pojavila tudi kopica raznih nasvetov, priročnikov, knjig in podobno, ki želijo posameznika usmeriti nazaj na pravo pot.
Tam kjer je povpraševanje, je seveda tudi ponudba. Ljudje ne verjamejo več tradicionalnim metodam, ampak si želijo nekaj novega, nekaj kar zagotavlja »instant« dobro počutje, nekaj kar obljublja zagotovljeni uspeh.
Mladi danes po večini nimajo zagotovljene stabilne prihodnosti, pač pa se morajo hitro spreminjajočim razmeram kar naprej prilagajati in posledično vedno znova postavljati svojo identiteto, se smiselno umeščati med prijatelje, družino, trg dela…
Ravno zaradi šibke identitete so mladi izredno ranljiva skupina, kar zadeva sodobno duhovnost. Po drugi strani pa lahko duhovnost obrnejo tudi sebi v prid v smislu nepotrebnega podaljševanja mladosti in neodgovornosti za svoja dejanja.
Mladost, oziroma mladina kot posebna kategorija se je začela uveljavljati šele v osemdesetih letih. Je kot nekakšno mašilo med otroštvom in odraslostjo – ta prehod ni več direkten, ni nekih tako imenovanih »inicijacijskih obredov«, ki bi osebi jasno dali vedeti, da je vstopila v odraslo dobo. To obdobje mladim prinaša tako slabosti kot dobre strani.
Po eni strani je mladost zelo dobrodošel čas za iskanje pravega samega sebe, za udejstvovanje na različnih področjih in za pridobivanje izkušenj, ki so veliko vredne za kasnejša življenjska obdobja. Na drugi strani pa se družba spopada s problematiko podaljševanja mladosti. Tu so seveda pomembni dejavniki tudi finančna nestabilnost, brezposelnost in podaljševanje šolanja, a vsekakor to niso edini »krivci«, ki preprečujejo mladim, da bi zaživeli samostojno kot naj bi se to smatralo za kategorijo odraslosti.
Duhovnost danes mnogim mladim omogoča priročen izgovor za neodgovorna ravnanja, tako v zasebni, kot tudi javni sferi.
Zavračanje odgovornosti
Za neodgovorno vedenje ni obrazca, pravila ali česarkoli podobnega po čemer bi lahko to prepoznavali in merili. Odgovornost prekriva vse pore našega življenja, pa naj gre za partnerski odnos, odnos s prijateljem ali za odnos z nadrejenim. Torej, kako gresta neodgovornost in duhovnost pri mladih z roko v roki?
- Zaradi poglobljenega iskanja samega sebe lahko mladi zavračajo vstop v službo, saj bi jim delovni dnevi vzeli preveč časa, ki bi ga drugače porabili za ostale dejavnosti.
- Za pozabljanje in ignoriranje določenih obveznosti je kaj hitro kriva neka nadzemeljska zmeda v njihovih mislih s katero so se srečali ravno v času opravljanja določenih obveznosti.
- Večinoma skrbijo le za svojo dobrobit in užitke, ter ne sklepajo močnih vezi s svojimi prijatelji in družino. Lahko bi poetično rekli da lebdijo nekje vmes med zemljo in nebom.
- Bežijo pred realnostjo in se po možnosti zatekajo v zlorabo prepovedanih substanc, ki jih zagovarjajo kot pomemben pripomoček za razumevanje in odkrivanje samega sebe.
- Popolnoma zavračajo družbeni sistem v katerem živijo – zavračajo šolanje, vključitev na trg dela, materialne dobrine in podobno.
Kot že omenjeno nihče ne pravi, da so trenutne razmere rožnate, a brez muje se še čevelj ne obuje. Brez kakršnegakoli vložka je težko pričakovati uspeh.
Izgovarjanje na duhovnost v tem smislu je škodljivo, ne le za razvoj posameznika, ampak za celotno družbo. Obstati nekje na točki in tako imeti generacijo, ki je dejansko nevidna, ni samo problem trenutnih mladih, ki si želijo čim dlje uživati, pač pa celotne družbe. Takšni mladi so na koncu breme družbi.
Duhovnost sama po sebi ni slaba, nasprotno, odpira mnoge odgovore na vprašanja, ki so bila včasih tabu tema, razširja obzorja in velikokrat potolaži jokajočo in trpečo človeško dušo in prav je tako. Naj bo duhovnost moč in inspiracija, ne pa izgovor za stagnacijo.
Delovne navade, odgovornost, visoka morala in vrednote so v zmedeni družbi prej utopija kot resničnost, a v slogi je moč in več kot je takšnih ljudi, prej bo vzpostavljen red, duhovnost pa je lahko enkraten spremljevalec in vzpodbuda po trnovi poti napredka. Ravno mladi so tisti, ki so močni, vitalni in sposobni prehoditi to pot, za to pa je potrebno, da so odgovorni.
