Duhovnost, mladi in odgovornost



Ljudje se ob hitrem tempu življenja radi vračajo nazaj, k svojim koreninam, pravijo. Želja po bolj umirjenem življenju je vedno večja, v skladu z željami pa se je na trgu pojavila tudi kopica raznih nasvetov, priročnikov, knjig in podobno, ki želijo posameznika usmeriti nazaj na pravo pot.

Tam kjer je povpraševanje, je seveda tudi ponudba. Ljudje ne verjamejo več tradicionalnim metodam, ampak si želijo nekaj novega, nekaj kar zagotavlja »instant« dobro počutje, nekaj kar obljublja zagotovljeni uspeh.

Mladi danes po večini nimajo zagotovljene stabilne prihodnosti, pač pa se morajo hitro spreminjajočim razmeram kar naprej prilagajati in posledično vedno znova postavljati svojo identiteto, se smiselno umeščati med prijatelje, družino, trg dela…

Mladi in duhovnost

Ravno zaradi šibke identitete so mladi izredno ranljiva skupina, kar zadeva sodobno duhovnost. Po drugi strani pa lahko duhovnost obrnejo tudi sebi v prid v smislu nepotrebnega podaljševanja mladosti in neodgovornosti za svoja dejanja.

Mladost, oziroma mladina kot posebna kategorija se je začela uveljavljati šele v osemdesetih letih. Je kot nekakšno mašilo med otroštvom in odraslostjo – ta prehod ni več direkten, ni nekih tako imenovanih »inicijacijskih obredov«, ki bi osebi jasno dali vedeti, da je vstopila v odraslo dobo. To obdobje mladim prinaša tako slabosti kot dobre strani.

Po eni strani je mladost zelo dobrodošel čas za iskanje pravega samega sebe, za udejstvovanje na različnih področjih in za pridobivanje izkušenj, ki so veliko vredne za kasnejša življenjska obdobja. Na drugi strani pa se družba spopada s problematiko podaljševanja mladosti. Tu so seveda pomembni dejavniki tudi finančna nestabilnost, brezposelnost in podaljševanje šolanja, a vsekakor to niso edini »krivci«, ki preprečujejo mladim, da bi zaživeli samostojno kot naj bi se to smatralo za kategorijo odraslosti.

Duhovnost danes mnogim mladim omogoča priročen izgovor za neodgovorna ravnanja, tako v zasebni, kot tudi javni sferi.

Zavračanje odgovornosti

Za neodgovorno vedenje ni obrazca, pravila ali česarkoli podobnega po čemer bi lahko to prepoznavali in merili. Odgovornost prekriva vse pore našega življenja, pa naj gre za partnerski odnos, odnos s prijateljem ali za odnos z nadrejenim. Torej, kako gresta neodgovornost in duhovnost pri mladih z roko v roki?

  • Zaradi poglobljenega iskanja samega sebe lahko mladi zavračajo vstop v službo, saj bi jim delovni dnevi vzeli preveč časa, ki bi ga drugače porabili za ostale dejavnosti.
  • Za pozabljanje in ignoriranje določenih obveznosti je kaj hitro kriva neka nadzemeljska zmeda v njihovih mislih s katero so se srečali ravno v času opravljanja določenih obveznosti.
  • Večinoma skrbijo le za svojo dobrobit in užitke, ter ne sklepajo močnih vezi s svojimi prijatelji in družino. Lahko bi poetično rekli da lebdijo nekje vmes med zemljo in nebom.
  • Bežijo pred realnostjo in se po možnosti zatekajo v zlorabo prepovedanih substanc, ki jih zagovarjajo kot pomemben pripomoček za razumevanje in odkrivanje samega sebe.
  • Popolnoma zavračajo družbeni sistem v katerem živijo – zavračajo šolanje, vključitev na trg dela, materialne dobrine in podobno.

Kot že omenjeno nihče ne pravi, da so trenutne razmere rožnate, a brez muje se še čevelj ne obuje. Brez kakršnegakoli vložka je težko pričakovati uspeh.

Izgovarjanje na duhovnost v tem smislu je škodljivo, ne le za razvoj posameznika, ampak za celotno družbo. Obstati nekje na točki in tako imeti generacijo, ki je dejansko nevidna, ni samo problem trenutnih mladih, ki si želijo čim dlje uživati, pač pa celotne družbe. Takšni mladi so na koncu breme družbi.

Duhovnost sama po sebi ni slaba, nasprotno, odpira mnoge odgovore na vprašanja, ki so bila včasih tabu tema, razširja obzorja in velikokrat potolaži jokajočo in trpečo človeško dušo in prav je tako. Naj bo duhovnost moč in inspiracija, ne pa izgovor za stagnacijo.

Delovne navade, odgovornost, visoka morala in vrednote so v zmedeni družbi prej utopija kot resničnost, a v slogi je moč in več kot je takšnih ljudi, prej bo vzpostavljen red, duhovnost pa je lahko enkraten spremljevalec in vzpodbuda po trnovi poti napredka. Ravno mladi so tisti, ki so močni, vitalni in sposobni prehoditi to pot, za to pa je potrebno, da so odgovorni.

3 komentarji

  1. Amelia Zelen

    Res ne vem kaj ste želeli povedati s tem člankom, ter ne vem zakaj ste ‘mešali’ duhovnost ter neodgovornost mladih.
    Mladi ne iščemo izgovorov v ‘iskanju samega sebe’ – ter s tem zavračamo vstop v službo – služb za nas preprosto ni, če pa jih že dobimo, so to ponavadi službe v strežbi ali prodaji. ‘Za pozabljanje in ignoriranje določenih obveznosti’ ni kriva, oz. mi ne krivimo ‘nadzemeljske zmede’, če kaj pozabimo – je ponesreči, če pa zadevo ignoriramo – vemo, da smo krivi mi, in za to ne krivimo zmedenosti.
    ‘Večinoma skrbijo le za svojo dobrobit in užitke, ter ne sklepajo močnih vezi s svojimi prijatelji in družino.’ – kako prosim?! Da, skrbimo za svojo dobrobit in užitke, saj veliko ljudi, odraslih ali mladih, skrbi zase! Da ne sklepamo močnih vezi s svojimi prijatelji in družino, pa je popolna laž in nevednost. ‘Bežijo pred realnostjo’ – mar ne bežimo pred realnostjo prav vsi? Z branjem knjig, gledanjem filmov? ‘Popolnoma zavračajo družbeni sistem v katerem živijo – zavračajo šolanje, vključitev na trg dela, materialne dobrine in podobno’ – seveda zavračamo šolanje, ko pa je tako brezupno. Šolanje ni neumno, ampak način izobraževanja – imamo poklicne šole (kot da otrok pri 14 letih ve kaj želi početi v življenju), z gimnazije pa te vržejo takoj na univerzo. Večina mladih zato zapravi prvi letnik študija – ker se odloči narobe – ker ni bilo izobraževanje, oz. študij dovolj dobro predstavljen. Poglejte si npr. angleški sistem izobrazbe – iz srednje šole v ‘college’ za 2 leti, kjer si mladi izberejo različne predmete, ter s tem spoznajo študije – po dveh letih pa se vpišejo na univerzo. Tako bi moralo biti tudi pri nas. Je pa res, da je naš izobraževalni sistem zastonj (saj se vidi). – da zavračamo vključitev na trg dela, pa je še ena laž in nevednost. Z veseljem bi se vključili na trg dela, a ni služb. Vsaj ne na področju za katerega se je marsikateri posameznik trudil, pridno študiral, naredil diplomo, po možnosti še magisterij in doktorat – pa ti ponudijo službo hišnika v osnovni šoli.
    Prosim vas, da preden začnete obrekovati in žaliti nas, mlade, počistite pred svojim pragom in uredite državo. Mladi ne bomo plačevali grehe staršev.

    • Pozdravljena Amelia!

      Tudi sama se lahko še vedno uvrščam v skupino mladih. Namen članka vsekakor ni žaljenje in obrekovanje, pač pa le opisovanje vedenja nekaterih mladih in seveda ne vseh po vrsti. Tudi sama iščem službo in se trudim prodreti na trg dela kljub dobri izobrazbi, imam pa izkušnje z mladimi, ki priročno duhovnost izrabljajo kot izgovor – ponavljam, da tega ne počnejo vsi po vrsti in je to pojasnjeno tudi v članku samem.
      Moj namen ni bil širiti laži in menim da sam članek ni napisan osebno in napadalno, pač pa zgolj informativno in mogoče odprto za dodatna razmišljanja. Sicer pa, vsak ima svoj pogled na določeno situacijo in prav je, da ga predstavite.

      Lep pozdrav!

  2. Sandra Hathaway

    Članek mi je zelo všeč, me je tudi vrgel na realna tla saj sem se našla v teh težavah.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*