DURS: Dolg je precej visok

Neplačniki:

Pred kratkim je v javnost prišel dolg neplačnikov s strani davčnega urada republike Slovenije. Ta meni, da se bo v državni proračun v primeru poravnanih vseh dolgov nateklo kar pet milijonov denarnih sredstev. Eden izmed politikov meni, da se bo moral davčni urad republike Slovenije precej truditi in biti zelo ostre, da bo lahko iztirjal, kar se sploh še da iztirjati.

Seznam:

Na seznamu neplačnikov oziroma dolžnikov davčnemu uradu Neplacniki1republike Slovenije se najdejo vsi tisti, ki imajo dolg višji od zneska 5000 evrov in je sam dolg star več kot 90 dni. To pomeni, da je na seznamu prav vsak, ki ni svojega dolga, ki je večji od 5000 evrov poravnal najkasneje v devetdesetih dneh od dneva prejema same odločbe.

Pravne osebe:

Največ naj bi bilo dolžno podjetje Maxicom, d.o.o., le-to pa naj bi bilo že v stečaju. Za to podjetje se govori o znesku v višini kar okoli dvajset milijonov evrov. Takoj za njimi so še podjetja HTC DVA, d.o.o. ter Vegrad za katere pa je tudi že znano, da sta v stečaju. Omenjeni podjetji naj bi bili državi dolžni nekje v razponu od deset do dvajset milijonov evrov. Zanimivo je tudi to, da je v znesku od enega pa do desetih milijonov evrov dolžnih kar precejšno število podjetij in sicer je ta številka približno 79.  Podjetja, ki so v tem rangu so Gradis Celje, Delo revije, Casino Portorož in Ljubljana, CM Celje, Merfin, KIK Kamnik, Mura… Tukaj je tudi zelo zanimiv ta podatek, da so v stečaju vsa našteta podjetja, izvzamemo lahko samo Casino Portorož, ki pa zaenkrat še ni šel v stečajni postopek.

Fizižne osebe:

Neplacniki2Največji znesek državi dolguje Zoran Trifunović in sicer njegov dolg znaša kar med 10 in 20 milijonov evrov. Omenjena oseba je bila lastnik podjetja z imenom Geocom.  Na seznamu dolžnikov, katerih znesek znaša v območju od enega do desetih milijonov pa se najde še 13 fizičnih oseb.

Učinkovitost seznama:

Ta sistem javnega seznama se uporablja samo za to, da se neplačnike na nek način prisili, da poplačajo svoj dolg. Neplacniki3V eni izmed sosednjih držav in sicer v Hrvaški so ta sistem že preizkusili, vendar se ni odvijal tako, kot so pričakovali. Gre namreč za to, da se kljub javnemu seznamu veliko dolgov ni poravnalo. Naši strokovnjaki menijo, da se lahko to zgodi tudi pri nas, in da javni seznam ne bo dosegel pravega učinka.

Komentarji so zaprti