Grčija – čez Jamnik do Odisejevega otoka



Toplo spomladansko vreme že obuja misli na bližajoči se dopust. V Grčiji je najlepša predsezona, konec aprila, začetek maja ali junija. Priti tja s prvimi turističnimi lastovkami je pravo doživetje – voda je že prava za kopanje, domačini prijazni in ustrežljivi, trajekti na pol prazni, na cestah in plažah nobene gneče. Cene so še lepo nizke in barantanje za popuste uspešno. Lani sva šla »tja dol« že konec maja…

Na hitro sva se odločila. Grški otoki. Že spet, že devetič. Vendar tokrat drugače. Nobenega letala, vlačenja kovčkov, agencije in vodičev. Skuter ! Pa ne šele tam doli, ampak prav od doma. Lepo po odročnih cestah, čez Kropo, Jamnik, Cerkno, Koper in noč v Portorožu. Naslednji dan na Anekov trajekt v Trstu in naravnost v Igoumenitso na grški celini. Ladja je na pol prazna, pristanemo naslednji dan popoldan. Brez čakanja, brez rent iskanja, kar iz trebuha ladje se odpeljeva na jug. Na obeh straneh ceste so nepregledne vrste cvetočih oleandrov, preseneti naju, kako malo je prometa. Po 40 kilometrih prvi postanek – PARGA – brez problema. Romantično, miniaturno obmorsko mestece, ki naju s svojimi skrivnostnimi uličicami in nenavadnimi lokalčki takoj očara.

Ustaviva v taverni na najlepši razgledni točki, vidi se daleč proti jonskim otokom. ʺLychnos Panoramaʺ, sveti neonski napis med čudovitim cvetjem. Soba pride k nama sama, še preden dobro stopiva z motorja. ʺWant a room? Gute Preisl Welcome!ʺ maha z roko lastnik, ki pred vhodom očitno lovi še redke turiste. Res je poceni, 20 evrov za oba, čista, s kopalnico, teraso in razgledom daleč čez morje. V predsezoni je prazno, bolj kot druga leta. In vsi se trudijo. Hrana je odlična, vino sladko, večeri v Pargi so balzam za dušo. A po dveh dneh greva naprej. PREVEZA in 1570 m dolg podvodni tunel, edini s cestnino – 0,70 evra za motor – čez dobri dve uri sva čez premični most na prvem otoku – LEFKADI. Ej Lefkada, pristna in romantična, a agencije jo že imajo v programu – novi hit sezone.

Med prvimi na Lefkadi
Med prvimi na Lefkadi

Srečo imava, da sva tam med prvimi, zares je nekaj posebnega. Odlične ceste, rajski kotički, nobene gneče. Otok obrneva od vrha do tal, enkrat po vzhodni, drugič po zahodni strani. PORTO KATSIKI, KHATISMA, NIKITAS, na zahodni obali so bili bogovi radodarni. Plaže kakršnih Corfu ne premore, morda Zakinthos. VASILIKI, majhno trajektno pristanišče na jugu naju tretji dan že vabi naprej, čeprav bi rada še ostala. Trajekt je točen, plačava 13 evrov in se vkrcava. “Kefalonia is beautiful !« kaže kapitan proti največjemu jonskemu otoki, ki se vidi v daljavi. Čez dobro uro smo v FISKARDU, ribiškem pristanišču na severu otoka. Naprej spustimo težke tovornjake, do vrha polne gradbenega materiala. Nekje gradijo, vse pripeljejo s celine. Hrumeči velikani imajo prednost, počakamo, da zmanevrirajo na ozkem pomolu in izginejo čez hrib. Vprašava za pot, ʺJasu ! Jasas ! Nice to see you ! Od kod ste?ʺ Slovenija. Ha, nikoli slišali. Malo me jezi in poizkusim širše: Italija, Avstrija, Slovenija, po zraku rišem trikotnik. Nisem povsem prepričan, da vejo. No, saj je vseeno, na dopustu sva in ne na seminarju zemljepisa.

»Nas boste že spoznali«, zagrozim smeje in ko ostali še čakajo na avtobuse in letajo za renti, imava midva že 10 kilometrov Kefalonije za sabo. Odpeljeva se po zahodni strani, (zanimivo, da so na vseh jonskih otokih najlepše peščene plaže na zahodnih obalah). V Assosu se ustaviva za kosilo in lastnici ponudiva pijačo, da sede k nama in sprašujeva. Pove vse… kje so najlepše plaže, kraji vredni ogleda, MYRTOS, KYRIAKI, KSI, PETANI, LIXOURI, podzemna jama DROGARATI, kjer prirejajo koncerte, jezero MELISSANI…, v dveh dneh oblezeva vse po vrsti.

Kefalonija - Najbrž ne razpravljata o prihodu turistov…
Kefalonija – Najbrž ne razpravljata o prihodu turistov…

Višek na Kefaloniji je rojstni dan, ki ga preživiva v ST. EFIMII, skupaj z Irci in Angleži. Hočeva ga proslaviti potiho ob živi glasbi in grških plesih, a naju izda natakar, ki mu naročim eno lepo, grško,«domačo«. Kar sledi, je noro do jutra, a treba je kar nekaj bazukija, sirtakija, uza in močnega grškega vina, da popustijo zakrknjene gorenjske zavore. A tam doli stvar deluje, nedvomno. K sreči imava apartma preko ceste, majave noge naju tja zanesejo z jutranjo zarjo. Vseeno si zapomniva vse kar so nama povedali o najinem naslednjem, v bistvu glavnem cilju, ITAKI, Odisejevi domovini. Z razigranimi Angleži pa so gostilničarji in taksisti tisti večer še dobro zaslužili. Da o Ircih sploh ne govoriva…

Plaže na Kefaloniji v predsezoni
Plaže na Kefaloniji v predsezoni

Na trajekt Blue Ferry zapeljeva v pristanišču SAMI, plačava 15 evrov in čez uro priplujemo v VATHI, glavno pristanišče na Itaki, kjer je menda pristal Odisej, ko je po dolgih letih iskanja končno spet ugledal domovino. Vse na Itaki je videti miniaturno in zelo očarljivo. Dava si kosilo in spet nama poleg servirajo še vse znamenitosti otoka. Kmalu se spraviva na motor, ker bi rada vsaj dva dneva preživela v STAVROSU, Odisejevem rojstnem kraju.

Od Vathija do Stavrosa naju preseneti cesta, najlepša je od vseh kjer sva kdaj v Grčiji vozila. Visoko, visoko nad morjem, vklesana v rob otoka, z razgledi, ki jemljejo dih. Vidi se da ceste urejajo za sezono, ki prihaja. V Stavrosu sva v pol ure in s skuterjem hrupno zmotiva siesto, ko narediva krog na glavnem trgu. Pravijo, da so Grki vedno dobre volje, ker živijo dvakrat v enem dnevu – pred siesto in po njej. Bo že držalo. Narediva še en krog in ga zagledava, park In Odisejev kip. A še preden stisneva tri fotke, se že ponudi soba. ʺNice room, big room !ʺ že od daleč kliče brkati možakar in pospešuje iz bližnje taverne naravnost proti nama in spomeniku. Dava se prepričati in greva pogledat. Ne soba, velik apartma, primeren za veliko družino, krasno opremljen. S terase vidiva Kefalonijo od koder sva prišla. Božansko – 65 evrov, v glavni sezoni. Ponudi za pol cene, všeč nama je, o la la, in poizkusim še majhen trik. ʺPreveliko, too big, sorry !ʺ in dobiva ga za 20 evrov. Grki se radi pogajajo, a v predsezoni potegnejo ʺta kratkoʺ.

Tik pod gričem PELIKATA smo, kjer je menda nekoč stala Odisejeva palača. Izkopavajo že leta in jo iščejo, a zaman – palače ni nikjer. Jutri poizkusiva še midva. Z malo sreče bova obrnila pravi kamen in postala slavna, kot Schliemann, ki je odkril Trojo. Homer piše, da je Odisej iz palače videl »na tri morja«. Res z vrha griča vidiva vse tri zalive. Angleški arheologi pravijo, da je lokacija prava, grški trdijo drugače. V votlini čisto blizu so odkrili dragocene arheološke najdbe, tudi z Odisejevim imenom in imeli srečo, da so jih odvlekli ven, preden je potres leta 1953 zasul vhod. V majhnem muzeju v Stavrosu nama z veseljem pokažejo zanimive najdbe.

Čar in romantika Itake
Čar in romantika Itake

Občutek, da si v Odisejevem rojstnem kraju je vznemirljiv, pogled na velik relief njegovih potovanj, ki stoji sredi vasi, naju potopi v daljno zgodovino. Čisto blizu so ostanki Homerjeve ʺšoleʺ – častitljiva stara oljka, pod katero naj bi v senci posedal Homer, učenci pa na soncu okrog njega. Na poti tja se nenadoma znajdeva sredi ogromne črede ovac, ki se z vseh strani vsujejo na makadamsko cesto. Ovešene so z zvonci, ki sva jih od daleč poslušala že cel dan, a da jih je toliko, si nisva mislila. Vmes so ovni z ogromnimi rogovi, ki naju precej sovražno gledajo. ʺNo problema, no problema !ʺ se reži pastir, ki sva mu zanimiva prav toliko, kot nama njegova čreda.

Zvečer prisedeva k domačinom v taverni. Filozofiramo o turizmu. Tu na Itaki ni v zraku skrbi, da bo turistov malo, manj kot lani, ne ozirajo se s skrbjo na napol prazne trajekte. Pravijo, v bistvu je to bolje, naj se imajo tisti, ki jih sem zanese pot, res prijetno. Naj se naužijejo miru, pristne grške gostoljubnosti in neokrnjene narave. Diana, princ Charles in Madonna so že vedeli zakaj so sem prišli mirit svoje razrvane duše.

Vendar bodo kmalu tudi tu vodiči z balončki v zraku in okrog njih turisti z gorami prtljage in privlačna zasanjanost in romantični čar malega Odisejevega otoka bosta le še lep spomin.

Z Itako sva zaključila potovanje in se obrnila proti severu, domov. Končno sva ʺodkljukalaʺ vse jonske otoke – Korfu nekajkrat, Zakintho, Paxi in Kytiro – Lefkado, Kefalonijo in Itako pa letos z motorjem. Vredno je bilo napora.

Nazaj sva se vrnila po italijanski strani, mimo gradu Miramar, čez Solkan, Kobarid, Trento in Vršič, a to je bila že znana zgodba.

P.S.: Za vse entuziaste: Pogumno pot pod kolesa, a izpustite julij in avgust, ko je v Grčiji najbolj vroče. Izognite se vsem neprijetnostim glavne sezone, vročini, gneči na plažah, polnim cestam, visokim cenam in natrpanim trajektom. Jeseni bo še ena možnost – konec septembra, začetek oktobra. Vse bo isto, večina turistov bo že šla domov, ceste bodo prazne, cene spet nizke in še veliko, veliko sonca.. Posezono sva okusila v prejšnjih letih nekajkrat – na Zakintosu in Krfu, zadnje dni septembra, na Samosu, Milosu in Parosu oktobra. Še vedno je toplo, le pozni večeri znajo spomniti, da bo poletja tam doli tudi kmalu konec.

Kaj lahko rečeva o jonskih otokih? KORFU je najbolj razvpit, odkrili smo ga pred mnogo leti in ga pregazili, okupirali in naredili iz njega hit. Zatem ZAKINTHOS. In KEFALONIJO. Vsi trije otoki so prekrasni, a povsem turistični. LEFKADA je ostala kot si jo želiš, zaenkrat, a ne bo več dolgo. In ITAKA, ta je biser! In imela sva privilegij, da sva to še doživela, hvala bogovom na Olimpu ! JASAS !

3 komentarji

  1. Super napisan potopis!

    Kakšne pa so kaj cene hrane in pijače? Kakšne so cene trajektov za avto?

    • Glede trajektov med otoki – koristne informacije so tukaj: kefalonia-information.com/ferries/index.php?language=en

      Glede povezave Trst – Igoumenitsa: ferries.gr/minoan/ferries-trieste-ancona-igoumenitsa-patras.htm

      Glede hrane in pijače pa takole: če ste mobilni (pomeni: imate najet skuter ali avto) povsod kjer se gnetejo turisti so cene višje, če križarite preko otoka so nižje v notranjosti. Se nama je zgodilo, da nama v odročni taverni v hribih niso znali zaračunati karafo domačega vina. Merilo za cene je kar grška solata: preverite ponudbo, ki je izobešena pred taverno ali restavracijo: če je grška solata okrog 4 evre so cene tudi za ostale jedi ponavadi primerno nizke, če je grška solata 7 ali več evrov, ste tudi z ostalimi jedmi in pijačo nasankali.

      Informacije o cenah : greeklandscapes.com/travel/prices.html

  2. Marjan Babnik

    Koliko dni je trajalo potovanje

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*