Moja najpogostejša skrita (včasih tudi izrečena) beseda zadnjih skoraj 10 let je bila: »hujšanje«. Hujšanje na tak ali drugačen način. Rezultat je seveda bil vedno enak; neuspeh in dodatni kilogrami. Ob zavednem gledanju vseh reklam o lepih oblekah (lepe ker pač imajo majhne konfekcijske številke), zavidljivih ženskih in tudi moških postavah, nemogočih dietah,… No to o nemogočih dietah je pravzaprav le pika na I.
Dieta kemičnega razkroja, pa 14 dnevna dieta z jajci in tudi dieta z zelenjavno juho ter dieta z banano in še bi lahko naštevali! In včasih slišimo rek,…. Zveni približno takole: »KOLIKOR LJUDI – TOLIKO DIET«, a ker je veliko ljudi je tudi ogromno diet,…. In ker je ogromno diet sem hujšala že na ogromno načinov ter lahko se pohvalim tudi, da je v naši domači knjižnici največ knjig na temo hujšanja.
Primeri jedilnikov in raznih diet so bili ponavadi nalepljeni na hladilniku ali pa včasih kje skriti z upanjem, da bo mogoče uspeh večji, a vendarle je rezultat ponavadi vedno isti: držim se režima ponavadi le dva ali tri tedne; nagrada je sicer izgubljenih 5 kilogramov, ki pa se po nekaj dnevnem normalnem (priporočljivem) prehranjevanju vrnejo, a ne le ti kilogrami temveč še kakšen dodaten,…
Lahko trdim, da sem se trudila in mnogokrat obupovala nad dano situacijo; a kljub temu, da sem poskušala na marsikakšen način vendarle upam trditi, da so vse diete tako ali drugače neuspešne dokler posameznik, ki se odloči za hujšanje tega ne ugotovi sam. Strokovnjaki radi temu pojavu rečejo »jo-jo učinek«. In zopet smo pri reku: »Kolikor ljudi – toliko diet«.
No ta rek sem tudi sama vzela dobesedno. Zakaj pa ne! A trajalo je skoraj 10 let.
Za sebe lahko rečem, da mi niso všeč jedilniki, ki »narekujejo« 4 ali 5 obrokov, ker več kot jem bolj me »žeja« po hrani – ko se prehranjujem po jedilniku, ki zapoveduje 4 ali 5 obrokov me le ti nikoli ne nasitijo oziroma bolje rečeno po obroku sem še vedno lačna. Vem zdravniki bi me okupirali z dejstvom, da je pet obrokov zdravo, da le tako shujšaš, če ne stradaš in če upoštevaš vsa mogoča dejstva, vsega tega se tudi sama zavedam, a pozabljajo tudi omeniti, da precej diet se ne drži zdravih načel in skoraj nobena ne upošteva »zdravih« vnosov hranilnih snovi. Poglejmo le ločevalno dieto, ki je po svoje povsem v redu, a nam »narekuje« vsak dan drugo skupino živil in nikoli malo vsega oziroma načela »piramide zdravja«.
In zopet rek: »Kolikor ljudi – toliko diet«.
Vsak človek bi se moral zavedati dejstev, da si mora »ustvariti« svojo dieto oziroma način, ki njemu najbolje ustreza in se ob tem zavedati, da lahko shujša le če si bo dovolj zaupal in če bo upal sam sebi trditi, da je to njegov način, da ta dieta njemu ustreza, da je to njegova dieta in da je vse to početje za njega.
Mogoče nekomu ustrezajo le dva ali trije obroki – naj jih ima; mogoče se nekdo ne bi rad pretirano aktiviral (ve da tega ne bo imel želje dolgoročno početi), pa naj počne tisto aktivnost, ki ve da jo bo lahko vključil v svoje življenje (mogoče še bo ob tem zelo koristen za okolico); če ve nekdo, da bo občasno imel napade »volčje« lakote, naj se ne jezi in se naj naslednji dan vrne na »stare tire«; če nekomu »pade sladkor« naj se posladka – mogoče pa bo jutri lahko nadaljeval s svojo dieto in bo imel le normalne vnose hranljivih snovi; mogoče pa nekdo rad »je« po 8 ali 9 obrokov na dan, no tudi ta naj si jih privošči, če ve da ne pretirava z vnosom snovi v svoje telo,…. VSE JE STVAR OKUSA!
Vsak bi se moral zavedati svojih želja, svojih zmožnosti in tudi svojega okusa in na podlagi vseh neuspehov narediti svoj načrt hujšanja (in narediti svoj načrt diete) in ta dieta je samo njegova (ima prednosti in slabosti); ključ do njegovega uspeha je le ZMERNOST in DOBRA VOLJA.
