Iracionalni prihranki zares držijo krizo pokonci



Varčevanje, varčevanje, varčevanje. Vsi govorijo, kako moramo varčevati, če želimo svojo ”rit” rešiti iz krize. Pa je to res? Če malo pomislimo, bi prej rekli, da gre za iracionalen nateg. ”Kjer je volja, tam je pot” in pa ”poskusiti ni greh” (čeprav ne poskušajo), pravi država – ki pa takšne ”buhteljne”, kot so družinska varčevanja – iz svojih ust izbruhne kar nekajkrat letno. Ah, kaj – še prstov mi zmanjka, ko štejem koliko podobnih citatov so izustili naši politiki samo do konca tega četrtletja!

Seveda si banke želijo, da varčujete pri njih. A raje vlagajte. Če pa se že ne želite iti borznega posrednika – vsaj povabite kolega na kavo enkrat na teden in je! Denar naj raje kroži, zato ga imamo. Nekaj je, da varčujemo za kredit, ki ga je potrebno odplačati, ali da bomo poleti lahko odšli na počitnice in skupaj zbirate tri že dvakrat letos zmanjšane plače – upravičeni prihranki. Z razlogom, ker boste le te enkrat v kratkem tudi nekje fizično porabili. Ampak – da se denar valja na banki, ali še huje – doma, je skoraj boljše, če ga sploh nimate. Vaš prihranjen denar mora imeti dober razlog zakaj ga nekje imate prihranjenega (najslabša in nepremišljena razloga sta najverjetneje: ”konec sveta” in ”za boljše čase”). Razlog je izmed vsega najpomembnejši, ker drugače hitro pozabimo, da ga sploh imamo in potem z njim slabše ravnamo, čeprav ga nekoč porabimo. ”Imejte razlog in potem varčujte”, je povzel ameriški časnik The Wall Street Journal.

INVESTICIJSKI FANATIKI NE RAZMIŠLJAJO O KONCU SVETA

Lepo je imeti nekaj tisočakov prišparanih na bančnem računu, medtem ko mislite, da se samo valja na nekem bankomatu – ni čisto tako. Med drugim sem se spomnil tudi na to, da je varčevanje ljudem v približno desetih letih obresti prineslo več denarja, kot so ga sprva vložili. Res je, da danes mnoge banke ne ponujajo tako privlačnih obrestnih mer, poleg tega tudi obresti za kako naložbo niso vedno ne vem koliko visoke, kot bi si vlagatelji zares želeli, ”vendar je dobro imeti prihranke za nujne primere” pa pravijo guruji portala Finance Walk, po drugi strani ti ljudje razloga za varčevanje najverjetneje ne bodo imeli, še zatrjuje Finance Walk.

Kar tako. Aha, jutri bo konec sveta, imam nekaj tisočakov, kaj bom z njimi? Je to neka nora slovenska fantazija? Morda bo konec sveta in se bom skril v podzemlje. Tam bo potrebno kupiti ogromno dragih stvari. Sploh bo denar pomemben, ko ga zaradi apokalitičnih razsežnosti nihče ne bo jemal resno. Ali ga vendarle bo, pa ga bomo zakurili, ker nas bo zeblo. Ja, s tem bo evro v pravem pomenu besede – dobil novo ”kurilno” vrednost.

MED DRUGIM LAHKO PREPRODAJATE DRAGULJE – BAJE DOBIČKONOSEN POSEL

Ko konkretno premišljujemo in se hkrati zavedamo kaj nam ponujajo banke, kaj nam ponujajo delnice in drugi skladi v katere pridno vlagamo denar, naši fičniki rastejo in rastejo, pa mnogokrat pozabljamo ali poznamo sistem okoli nas, ali vemo zakaj nekaj izgubimo in kako? Najverjetneje ne. Žalost vsega tega se pokaže v slabosti nevarčevanja, ki pa po raznih blogih, forumih in družabnih omrežjih ni zaslediti v napačni smeri. Sledil sem takšnim in drugačnim vprašanjem o vlaganju denarja.

Ljudje, Slovenci želijo investirati, ampak ne vedo kam in za koliko časa bi določen znesek prenesli. Veliko se govori o skladih, veliko se govori o delnicah, nepremičninah in še več o naložbah v zlatu in vedno bolj popularnih draguljih in kamnih, ki se jih lahko drago preprodaja. Finančni strokovnjaki opozarjajo, da naj bodo vlagatelji pazljivi pri investiranju in naj za nasvete preden denar prenesejo, povprašajo v kakšni svetovalnici. Dodatna pazljivost torej ne škodi.

NEMCI ŠE IMAJO UPANJE, A NE ZA DOLGO

Slovensko-nemška gospodarska zbornica opozarja, da bo v Sloveniji potrebno postoriti še veliko, če bomo želeli biti privlačni za investicije nemškega kapitala, morali bomo zmanjšati davke, stroške dela in nujno spremeniti gospodarsko politiko. Problem se pojavi, ko pravijo, da bodo danes državo rešili le še tisti, ki bodo vlagali v lastni državi. Nasprotniki tega mnenja pravijo, da lahko Slovenci z investicijo v tujini spodbudijo in opomnijo tuja, veliko večja podjetja za vlaganje v slovenska.

˝Kupuj takrat, ko je poceni” je stari rek, ki je prej vprašanje, kot pa dejstvo, ki bi se ga morali držati vsi vlagatelji, tudi t.i. ”lajki”.

Matjaž Štamulak pravi, da je disciplina mesečnega varčevanja ključna, ker smo po naravi narejeni, da prehitro odnehamo, če v doglednem času ni rezultatov. Štamulak je za primer navedel Veliko depresijo, ki se je leta 1929 začela v ZDA, ko so newyorški indeksi drastično padli. Kar 25 let je trajalo, da so indeksi zrasli na raven, kot so bili nazadnje doseženi, torej leta 1929. Torej, konkretno lahko razumemo, da če je nekdo tik pred takratnim borznim zlomom vložil enkratni znesek deset tisočih ameriških dolarjev, je potemtakem moral čakati dolgih 25 let, da je prišel na svoj prvi vložek – a le nominalno, ker je po kupni moči bila vrednost tistih tisočakov vrednih veliko manj kot leta ’29.

NE ČAKAJTE DRŽAVE REŠITELJICE, BODITE PONOSNI REŠITELJ KRIZE VI

Če slučajno menite, da imate preveč pod palcem, lahko še vedno investirate v razvoj mladih slovenskih podjetij ali pa t.i. start-up podjetij, ki zagreto iščejo vlagatelje. Nikoli ne veste, morda bo ravno ta naložba obrodila sadove, čeprav se bo sprva zdelo, da je investicija preveč ambiciozna za kasnejše napredovanje podjetja in boste več tvegali, kot da bi vam to doprineslo k nekemu prvotnemu cilju. Več investicij bo, bolj bodo podjetja lahko konkurenčna tujim in ”razvoj je ključnega pomena”, pravi Chris Cillizza, ki občasno piše za dnevnik Washington Post.

Ne čakati, da bo država ukrepala, ker je tako ali tako že zamudila vlak, no več jih je bilo… z večimi vagoni… Naj vas ne bo strah… kupujte, investirajte… bodite rešitelj krize. Več takšnih državljanov se bo nabralo, večja možnost je, da se bomo izvlekli iz finančne krize še preden bomo zabredli v še hujšo politično krizo, ki bóde podjetnike direktno v hrbet.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*