Iskanje zaposlitve se začne v miselnem svetu, zato nadzirajte svoje misli



Živimo v družbi, ki od človeka zahteva dobro izobrazbo, ozko poklicno usmerjeno znanje, kopico delovnih izkušenj in izurjenost v učinkoviti komunikaciji. Poleg tega pa seveda še uspešno osebno življenje, pozitivno naravnanost in še bi lahko naštevala. Zahteve kakšen mora biti dober zaposlitveni kadru naraščajo, kajti nihče ne želi več povprečno zmogljivega zaposlenega. S tem pa se povečuje napetost v družbi in želja, ter stremenje (brezposelnih) posameznikov da temu lovu na delodajalca zadostijo. Najbolj zanimivo pri tem je, da lov poteka v nasprotni smeri kot v naravi. Primerna se mi zdi ponazoritev lačne gazele (iskalca zaposlitve), ki predstavlja lovca na lovu za izbirčnim leopardom (delodajalcem), ki je sit gazel. Lov ne poteka le zaradi želje po novem izzivu, ampak mnogokrat zaradi želje po golem preživetju, gazela želi ujeti leoparda in postati njegov plen, torej se zaposliti.

Pozitivne misli

Ob tej primerjavi nismo nič boljši od tropa drvečih živali v boju za obstanek – pa vendarle nas od njih nekaj razločuje: imamo moč mišljenja in usmerjanja svojih misli na pot proti cilju.

Te vrstice posvečam predvsem vsem, ki trenutno aktivno iščejo zaposlitev in se spopadajo z enim največjih izzivov modernega časa – kako do nje? Seveda ne poznam recepta, poznam pa pot, za katero sem prepričana da je prava. Vse kar počnemo in stvari ki se nam v življenju zgodijo, so posledica naših misli, pa naj nam bo to všeč ali pa ne. Misli imajo neverjetno moč in ko se jih več uglasi na isto vibracijo sprožijo signal, ki na nezavednem področju izzove situacije v katerih se znajdemo. Naša vibracija prikliče v življenje tudi ljudi, za katere bodite prepričani, da jih niste srečali naključno. V vsem tem je mogoče najti sporočilo, ki pove ali greste v pravo smer ali ne. Ravno z močjo misli si je mogoče najprej ustvariti cilj, ki ga želite doseči in ga potem čez čas, ko se misli umirijo in osredinijo tudi jasneje vizualizirati.  Za to je potreben čas, zato se je treba sprijazniti da do tega ne boste prišli preko noči. To velja uporabiti pri oblikovanju zaposlitvenega cilja.

Povsem naravno je, da se trenutno nahajamo v raztresenem stanju in je težko izbrati kaj šele vizualizirati kaj si v resnici želimo početi. Takšno vibracijo namreč oddaja naša širša okolica in družbene razmere. Od tega vrveža se je potrebno nekako distancirati in se posvetiti samim sebi, ker so slabe novice drugih in spremljanje negativnega družbenega dogajanja da služb itak ni, zgolj močni zaviralec naše miselnosti in s tem kreativnega iskanja rešitve za zaposlitev se je priporočljivo tega izogibati. Ne pravim, da zaradi tega postanite neinformirani, nikakor ne, le preklopite program ali pa se zavedno čustveno distancirajte od negativnih novic. Za začetek je primerno, da jih povsem izključite. Pomislite sami, ali so vam te slabe novice, o katerih je govora v informativnih oddajah že kdaj prinesle kaj dobrega? Ne. Tudi rešile niso ničesar, vi pa ste se začeli sekirati. Pa vendarle po poročilih najraje objavljajo prav to – ker je dokazano, da ljudem to bolj pritegne pozornost. Vaša podzavest to prevzame in ustvari mišljenje, da služb itak ni, kakšne možnosti potem sploh še imam…in podobno. Naš ego, notranji jaz,  je že tako naravnan sam po sebi da obsoja in zato se kmalu znajdemo v negativnem krogu zbijanja motivacije, namesto da bi jo rajši povečevali s pozitivnimi mislimi in posledično dejanji. Verjemite, več boste imeli od sprehoda v naravi ali kave s prijateljico, kot od poslušanja negativnih novic.

Misli dobijo posebno moč takrat ko postanejo osrediščene in čim ožje usmerjene. Razpršene misli ne morejo dati daljnosežnejših učinkov, ker so raztresene in pogosto si med seboj nasprotujejo – kar z njimi udejanjimo v realno življenje bo nekakšno premo-sorazmerje vseh misli v določenem obdobju. Če pa bo misel jasna, bo imela tem bolj jasen in daljnosežen učinek. Z njeno pomočjo bo vaš zaposlitveni cilj, ki je bil prej morda zakrit postal viden in kasneje še bolj jasen in sčasoma se bo izoblikovala tudi pot do njega. Prav zato je izredno pomembno da v času brezposelnosti nekaj počnemo, smo aktivni, pa naj bo to kakšen krožek, šport ali nekaj dobrodelnega kar nas potem veseli. Skozi to počasi ugotavljamo kdo sploh smo in kaj nas v življenju veseli, kajti ni nujno da nas veseli zgolj to za kar smo se izšolali – le tako osredotočeni smo bili na to v času študija da drugega nismo opazili. Zdaj pa je čas, da ugotovite ali je to res tisto pravo!

Če imamo cilj in pot do njega smo na konju, vendar je to le redek primer. Naj ponazorim- če smo zaključili šolanje in pridobili določen poklic to še ne pove katero delovno mesto bomo zasedali. Treba si je vzeti čas in ugotoviti kaj nas veseli, kaj bi radi počeli in se nenazadnje vprašati na katerem delovnem mestu se vidimo. Najprej je vse to zelo težko ugotoviti in odgovori so nejasni.

Pri tipanju v temi katero delo bi radi opravljali, kje bi se zaposlili in ob upoštevanju vseh ostalih faktorjev ob iskanju zaposlitve nam lahko pomaga vaja simuliranega razmišljanja  o zaposlitvenem razgovoru, vsaj meni je to pomagalo da se ne prijavljam na zaposlitvene oglase vse vprek. Recimo da smo povabljeni na dva razgovora za službo,  prvo delo si resnično želimo opravljati, drugo pa ne, ker smo se nanj prijavili zaradi drugačnih namenov in ne zaradi resnične želje.  Občutimo in ugotovimo, da si prvo delovno mesto zares želimo, ter upamo na nadaljnji kontakt, pri drugem pa se ves čas sprašujemo ali smo na pravi poti in smo v dvomu.

Pozitivno razmišljanje

Pomembno je ob tem zaznati razliko: V tem slednjem primeru iščemo le koristi, medtem ko gre v prvem primeru za vzajemno dajanje.

Treba se je zavedati, da je tudi služba odnos, ki zajema prejemanje in dajanje. S kakršno naravnanostjo bomo oddajali bomo tudi prejemali, torej je jasno, da nas služba, ki si jo bomo izbrali iz nuje ali namenov, ki ne sledijo našemu zanimanju ne bo osrečevala, posledično pa nas bo to delalo nesrečnejše in bo omejevalo našo osebnostno rast.  Na tej točki tehtamo med delom za preživetje in delom v katerem bomo resnično uživali. Izbira je sicer vaša in odvisna od ozadja, ampak je vsaj vredna razmisleka.

Pri izoblikovanju miselnega toka je treba ravnati preudarno in misli nadzirati. Najlažje pridemo da ideje za zaposlitev, ki si jo želimo, preko opazovanja samega sebe. Pri tem izhajamo iz občutkov in nasprotovanj, ki jih dobimo na podlagi intuicije, ter si na tej podlagi lažje izoblikujemo v mislih delovno mesto ali vsaj področje dela kjer se vidimo. Potem pa temu le še neomajno sledimo. Pri tem je pomembno zavedanje, da se bo uresničilo le tisto, kar si resnično močno in dalj časa želimo. Predvsem pa v svoj uspeh ne smete dvomiti! Kako dolgo bo trajala pot do cilja pa ni odvisno le od vas, ampak tudi od tega ali ste osvojili določeno lekcijo, ki vam jo je postavilo življenje ali ne. Ko jo boste, boste postavljeni med nove izbire in odločitve, kjer bo zopet treba tehtati.

Pomembno pa je predvsem to, da vseskozi sledite sebi in svojim notranjim namigom, saj ste v tem življenju edini gospodar svojih misli in izbir prav vi sami.

5 komentarjev

  1. VLADIMIR TINUNIN

    Žal se s člankom ne strinjam skoraj v ničemer. Načeloma je vse v redu napisano, ampak ko omenjate razgovor, morate biti na njega najprej povabljeni. Če je to vam uspelo, čestitam. Ste redka izjema, ki ji je to uspelo. Če ste bili na dveh razgovorih in ste lahko celo izbirali na katerem boste bolj blesteli in katero delovno mesti si bolj želite, ste pa že slovenski čudež – no razen, če niste prišli po zvezah. V sedanjem času, v Sloveniji, za iskalce zaposlitev je taka logika le pobožna želja. Žal. In ne pomaga nobena zaposlitveno svetovanje. Kdor danes v Sloveniji nima službe, ter se ne spozna na IT, je verjetnost skoraj 0, da jo bo imel v kratkem času. Žal preostane le tujina.
    Sicer pa ponavljam načeloma vse to drži, kar ste napisali. Ampak po 2-3 letih, ko se človek prijavlja vse povprek kot ste napisali, le da zasluži, niti ne za vsakdanji kruh, ampak vsaj za položnice (minimalno plačo), da ne ostane brez doma. Hrana že nekako (Rdeči križ, Karitas, narava – kdor se spozna, skromnost,…).
    Ravno danes sem prebral, da so nekega direktorja odslovili (z veliko odpravnino) iz velikega državnega podjetja, takoj naslednji dan je pa že bil na delovnem mestu vodje marketinga, v paradržavnem podjetju, v popolnoma drugi panogi in popolnoma brez izkušenj v marketingu. Vemo, da je edini izpolnjeval vse zahtevane pogoje. Gotovo je sledil “sebi in svojim notranjim namigom”.

    • Pozdravljeni. Popolnoma razumem vaše stališče in prav je, da imate svoje mnenje. To z dvema razgovoroma se je zares zgodilo in to naključno. Res je tudi, da na nobeno od teh dveh delovnih mest nisem bila sprejeta, vendar je bilo bistveno zame prepoznati razliko, kajti na obe delovni mesti sem se prijavila in šla na razgovor prostovoljno in z željo delati tam. Sem se pa odločila to zapisati, ker sem šele v situaciji razgovora opazila razliko, ki je pred razgovorom nisem. Na tem drugem razgovoru je bil zaslužek odvisen od učinka, zato verjetno ne bi zadovoljila niti enega ne drugega – ne materialne varnosti niti ne bi delala to kar bi me resnično veselilo. Izgubila bi oboje. To se je pokazalo na mojem nastopu na razgovoru saj sem ves čas bila boj v sebi in se trudila misliti “bolje nekaj kot nič” in to je bilo verjetno vidno navzven.
      To izkušnjo lahko vzamete dobronamerno kadar se prijavljate na delovno mesto ali greste na razgovor, ali pa je ne upoštevate zato sem posebej v ta namen v članek zapisala, da vsak sam presodi, oziroma pretehta kaj mu je bolj vredno. Če ste vi mnenja kakršnega ste, ga popolnoma sprejemam in verjamem, da je za vas pravilno.
      Pomembno je ne obupati, ampak iskati nove možnosti, če to za vas predstavlja tujina tudi prav, to pomeni da ste aktivni in že iščete nove rešitve, kar je zelo pozitivno in vam želim vse dobro.

    • Niti ni res. Jaz sem iskala službo slabo leto, od tega pol leta na zavodu. V tem času sem imela blizu 20 razgovorov in raznih testiranj, preden sem dobila zaposlitev.

      Tako da že samo to, da dobiš razgovor ni nek čudež, se da. Je pa treba seveda imeti dobro osnovo: odlično napisan CV in spremno pismo, da se ločiš od kopice drugih prijavljenih kandidatov.

      • Danes imajo VSI odlično napisan CV. Praktično vsi, ker so na spletu praktično popolni napotki za odlično napisan CV.

        In vsi (dobro, malo pretiravam) imajo preibližno enaka znanja. Znanja, ne prakso. Kako naj potem nekdo izstopa?
        Diploma z 10-ico ni NIKAKRŠNA garancija, da bo oseba dajala od sebe tisto, kar se od nje zelo pogosto pričakuje.

        Pričakuje pa se, mimogrede, od ljudi dosti preveč. Če jih plačate le malo bolje, kot v Srbiji…

        Najbolj moti pripadnost, kjer se pričakuje, da bo oseba na razpolago ves čas.

        V Siemensu (in še v mnogih nemških firmah) je STROGO PREPOVEDANO težiti zaposlenemu od petka popoldne do ponedeljka zjutraj!
        Ja, PREPOVEDANO! Ker ima delavec/uslužbene pravico do miru v dnevih vikenda.
        In seveda pravico,da si (dejansko) odpočije. Pa ima Siemens povprečno plačo, sem prepričan, krepko čez 2000 evrov. Neto!

        V Sloveniji pa pričakujete, da bodo ljudje za 550 do 800evrov mesečno na razpolago ves čas.
        “Moramo narediti, imamo naročilo”…

        Ste že slišali za planiranje, za dobro organizacijo dela?
        Sem kar vedel, da še niste.

  2. Ljiljana Peklaj

    Popolnoma se strinjam z navedbami v članku, da se ne smemo prepuščati negativnim novicam in informacijam, sami moramo presodit, kaj je za nas pomembno in kaj ne. Prav tako se mi zdi prav, da informacije “sfiltriramo” in sledimo zdravi presoji.
    Vendar pa menim, da si marsikdo, kljub temu, da bo v službi opravljal delo, ki ga ne veseli, ne more privoščit, da po dolgem času iskanja službe, ne bi sprejel ponujeno mu delovno mesto, čeprav le-tega ne bo opravljal z veseljem. To je, verjemite, kruta resnica. Tukaj, se mi zdi, miselni vzorci ne vzdržijo.
    Strinjam pa se z avtorico članka, da je prav, da imamo vizijo glede zaposlitve in sledimo svojim željam in se poskušamo zaposliti na področju, ki nas bo osrečevalo, tako je tudi prav! Življenje je kratko in prav je, da se za njega potrudimo po najboljših močeh. In čeprav smo morda bili v nekem življenjskem obbodju prisiljeni sprejeti neustrezno delovno mesto ali kakšno drugo neprijetno življenjsko odločitev, se mi zdi pomembno, da imamo v glavi razčiščeno, kaj si v resnici želimo. Da imamo jasni cilj pred sabo in tako nam bo morda kdaj kasneje prišla naproti boljša rešitev. Važno je, da jo bomo znali prepoznati.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*