Jahorina

Ker so novoletni prazniki ravno za nami, sem se spomnila smučanja na Jahorini za neko novo leto. Kot vsako leto, se je tudi tisto leto pojavilo vprašanje kako in kje preživet Silvestrovo. S kolegi smo v začetku decembra sedeli ob kavi in vsak po svoje razmišljali kako bo letos. Tako je padla ideja, da bi lahko šli nekam smučat. Toda kam? Odločitev je padla. Gremo nekam kjer je poceni smuka, kjer je dobra hrana ter seveda dobra zabava. Destinacija: Bosna in Hercegovina – Jahorina.

Jahorina leži v občini Pale, v Republiki srbski. Jahorina je del dinarskega gorstva z najvišjim vrhom Ogorjelica z 1916 metri nadmorske višine. Najbolj znana je po olimpijskih igrah, ki so se na Jahorini odvijale leta 1984. Žal je bila veliko infrastrukture uničena ali poškodovana med vojno za neodvisnost. Danes so objekti obnovljeni in urejeni več kot solidno, tako smučišča, kot nastanitve. Bistveno pa je, da so na voljo za naše razmere po ugodnih cenah. Smučišča v dolžini preko 20km se raztezajo med 1300 in 1872 metri nadmorske višine in ponujajo obilo užitkov.

Kot večni optimisti, smo se na dopust odpravili brez vnaprej rezervirane nastanitve. Spakirali smo smučarsko opremo in vse ostale bolj ali manj potrebne zadeve in se odpravili novim dogodivščinam naproti. Po skoraj devetih urah vožnje, skupaj s postanki in borbo s snegom, smo prispeli na Jahorino. Končno na cilju, smo najprej zavili v restavracijo. Utrujeni od vožnje in lačni smo si zaželeli kave in seveda čevapčičev.

Hrana na Jahorini je bila, mimogrede povedano, povsod kjer smo jedli odlična. V večini restavracij je pripravljena na tradicionalnem ognjišču, ki je običajno osrednji del restavracije. Naj tu omenim, da je postrežba več kot odlična. Ljudje so neverjetno prijazni in za goste skrbijo kot da si pri njih doma, ne pa turist. Bosna in Hercegovina je vsekakor  najboljša izbira za ljubitelje dobre hrane. Pripravljajo fantastične že prej omenjene čevapčiče, pleskavice, sudžukice, uštipce, kajmak, prebranac , burek, različne pite, jedi izpod sača, bosanski lonec in še in še. Naročili smo verjetno kar vse iz ponudbe, tako da je bila na koncu miza obložena kot da že mesec dni nismo jedli. Z veliko slastjo smo vse pospravili in seveda na koncu poplaknili vse skupaj z odlično rakijo. Dobro za polizat prste.

Končno smo bili siti, vendar še vedno nismo vedeli, kje bomo spali. Po »zajtrku« se je torej pričelo iskanje nastanitve. Od koče do koče, od apartmaja do apartmaja. Po dobrih dveh urah iskanja nam je končno uspelo dobiti apartma z skromnima sobicama in kuhinjo, vendar le do enaintridesetega. Nerodna reč. Torej iz tega sledi, da si je vsekakor pametno poiskati nastanitev pred odhodom in imeti rezervacijo, če želite doživeti  Silvestrovo na Jahorini. Izbira hotelov in apartmajev na Jahorini je velika, so pa nastanitve večinoma s tremi zvezdicami. Na Jahorini ponujajo tudi izposojo opreme, najema učiteljev smučanja, možnost uporabe wellnesa v hotelih, ter možnost zabave v diskotekah. Tega res ne manjka in zabava je odlična, za kar poskrbijo med drugim tudi odlični animatorji.

Največja problematika smučišč na Jahorini je sneg in slabo vreme ali pa pomanjkanje snega. Odvisni so namreč le od naravnega snega. V začetku zime popoldan ponavadi piha, sneg pa pada skoraj vsako noč in to obilno. Posledica je malo urejenih in odprtih prog. Stanje na smučiščih in vse ostale potrebne informacije lahko dobite na njihovi spletni strani (http://www.jahorina.org/). V času našega dopustovanja sta bili odprti dve progi, dobro urejeni in brez pretirane gneče. Za strastne ljubitelje smuke bi bil to verjetno problem, mi pa smo se ne glede na vse nasmučali. Ko smo se pozanimali pri domačinih, kako je tu s smuko, so vsi povedali, da je za smuko veliko bolj ugodno od februarja dalje, ko je snega običajno dovolj, snežne padavine ponehajo, proge se utrdijo in je tudi več sončnih dni. Takrat tudi obratujejo vse proge in je vedno več turistov.

Vsekakor se da porabiti tudi kak vremensko manj prijeten dan. Mi smo se odločili za obisk Sarajeva, kjer smo obvezno zavili na Baščaršijo. Vzdušje na Baščaršiji je fenomenalno. Tisti  na nek način umirjeni vrvež in živahnost, kot da na svetu ni nobenih skrbi. Trgovinica pri trgovinici, vsak bi ti prodal kaj lepega ali pa vsaj poklepetal. Vsekakor vredno obiska. In tisto obvezno, kot pravijo, če si na Baščaršiji: čevapđinica Željo, kjer sem dejansko jedla najboljše čevapčiče do zdaj. Prijetno utrujeni smo se odpravili nazaj na Jahorino, kjer je bilo potrebno počasi spakirat in ugotoviti, kje bomo dočakali novo leto. Na poti nazaj smo se peljali mimo odcepa za mesto Pale. In tako smo se odločili, da naslednji dan naložimo robo in se odpeljemo v Pale, kjer bomo našli prenočišče in preživeli najdaljšo noč v letu.

Rahlo v skrbeh kje in kako bomo preživeli Silvestrovo smo se pripeljali v Pale. Kako se lotiti iskanja prenočišča če nočeš v hotel? Hmmm… S kolegom sva se odločila da greva na kavo in tam povprašava, če poznajo koga, ki bi oddal kakšno sobico ali dve. Natakarica je šla takoj v akcijo. Poklicala je lastnika lokala in že čez pol ure smo se vselili. Niti sanjalo se nam pa ni, da nas je »gazda« nastanil v stanovanje, v katerem so drugače živele študentke in so bile čez praznike doma. To se nam je posvetilo šele, ko smo odprli omaro in so bile notri zložene obleke. Navsezadnje smo sklenili da bo tudi tako super, ker smo naslednji dan v vsakem primeru odhajali proti domu. Bližal se je večer, zato smo se oblekli za preživljanje večera na prostem in odšli pohajkovat po mestu. Obvezna tržnica in čevapčiči, potem pa na glavni trg, kjer je bilo poskrbljeno za vse. Stojnice s hrano, pijačo in oder z glasbeno skupino. Vzdušje je bilo super, ljudje sproščeni, tako da smo se počutili fantastično. Presenetilo nas je edino pretirano pokanje petard in ostalih pirotehničnih sredstev. Drugače pa super dogodivščina, vredna ponovitve.