Kako pomembna je čustvena inteligenca na delovnem mestu?



Čustvena inteligenca je definirana kot nabor kompetenc, ki dokazujejo sposobnost prepoznavanja vedenja, razpoloženja in uporabo spoznanj, glede na situacijo. K čustveni inteligenci vsekakor prištevamo čustveno empatijo, pozornost, diskriminacijo posameznikovega čustva ter točno prepoznavanje lastnega razpoloženja in razpoloženja drugih. K čustveni inteligenci vključujemo tudi nadzor nad čustvi in njihovo upravljanje, odziv z ustreznim čustvom in vedenjem v različnih življenjskih situacijah. Pomembna je tudi usklajenost izražanja lastnih čustev z vljudnostjo in spoštovanjem, ki se kažejo kot dobre socialne veščine in komunikacijske spretnosti.

Čustvena inteligenca na delovnem mestu

Manj pogosto omenjamo lastnosti, ki vključujejo izbiro dela, pri čemer gre lahko za odlašanje, dvom v samega sebe, nizko samozavest in uravnoteženost med delovnim/domačin okoljem ter prostim časom. Čustvena inteligenca je nekakšen vzorec posameznikovega vedenja in razmišljanja, ki se kažejo npr. kot odstopanja od nekakšne zdrave, normalne presoje.

Kako se čustvena inteligenca razlikuje med posamezniki?

V psihologiji se osebnost nanaša na čustva, miselnost in vedenjske vzorce, ki so edinstveni za posameznika. Na osebnost vplivajo posameznikove težnje, ki se kažejo kot introvertiranost ali ekstravertiranost.

S testom osebnosti navadno lahko ločimo štiri vrste temperamenta, ne moremo pa določiti katera oseba ima višje zastavljene cilje. Za ekstrovertirane osebe je značilno, da so uspešni trgovci, vendar s testom osebnosti ne morejo določiti, kdo izmed njih je bolj vztrajne narave in kdo ne. Pri trgovcih je zaželeno, da imajo težnjo vodenja ter instinkt za razvoj in odpiranje novih poslov. Manj učinkoviti so prodajalci, ki so preveč vztrajni, ti lahko postanejo vsiljivi in težje prepoznajo potencialne kupce. Žal pa pri osebah z zgoraj naštetimi karakteristikami ne moremo vedeti, kako bodo reagirale pod stresnimi pogoji.

Uslužbenci z »dobro« osebnostjo so navadno zabavni, energični in imajo socialne veščine, kar pa še ni ključ do uspešnosti na delovnem mestu. »Dobra« osebnost uslužbenca ne pove ničesar o napačnih sodbah zaradi pomanjkljive jasnosti pri sprejemanju odločitev v svojo korist. To je bistven razlog zakaj so ljudje, ki »prirejajo« svojo osebnost uspešni na različnih delovnih področjih. Navadno to izvira iz sposobnosti uveljavljanja jasnega in zdravega izražanja na delovnem mestu.

Uslužbenci z visoko čustveno inteligenco lahko nadzorujejo lastna čustva, komunikacijo, se dobro odzovejo na spremembe, rešujejo probleme in uporabljajo humor za izboljšavo odnosov v napetih situacijah. Tovrstni ljudje čutijo tudi empatijo in ponavadi ostajajo optimistični tudi v stresnih situacijah. »Jasnost« misli in »umirjenost« v stresnih in kaotičnih situacijah je tisto, kar loči uspešne od manj uspešnih.

Čustvene kompetence so ključ do uspeha na delovnem mestu

Opisala bom nekaj kompetenc čustvene inteligence, ki so se v raziskavah pokazale kot tiste, ki pripomorejo k izboljšanju uspešnosti na delovnem mestu. To so npr. tehnična znanja, kognitivne sposobnosti ter kombinacija osebnostnih lastnosti.

  1. Intuicija in empatija; zavedanje čustev ter potreb drugih in njihovih skrbi:Pri razumevanju drugih gre predvsem za intuicijo zavedanja občutkov drugih in njihovih pogledov. To pokažemo z zanimanjem za njihove skrbi in interese.
  2. Politična korektnost in socialne veščine; poznavanje področja s katerim se ukvarjamo je zelo pomembna na delovnem mestu:Z uporabo učinkovite taktike in tehnike prepričevanja lahko pridemo do želenih rezultatov. Če smo vodja skupine, mora biti naše vodenje navdihujoče in spodbudno za ljudi, ki so pod našim vodstvom. Kot vodja moramo podajati jasna in prepričljiva sporočila in v skupini ustvariti sinergijo pri doseganju skupnega cilja.
  3. Samozavedanje; zavedanje svojih stališč, preferenc in intuicije:Pomembno je prepoznavanje čustev, njihovih učinkov in vpliv na ljudi okoli nas. Poznati moramo svoje spretnosti in omejitve, pri opravljanju nalog moramo zaupati v lastne sposobnosti in zmogljivost.
  4. Samoregulacija; upravljanje lastnih interesov, impulzov:Potrebna je samokontrola čustev, ohranjanje integritete in poštenosti. Pomembno je tudi prevzemanje odgovornosti ter prožnost na delovnem mestu. Za uspešnost na delovnem mestu je zaželeno, da smo na delovnem mestu inovativni in podajamo nove ideje, pristope in informacije.
  5. Lastna pričakovanja in motivacija; čustva, ki pripomorejo k lažjemu doseganju ciljev:V prvi vrsti je pomembno, da si prizadevamo za izboljšanje ali izpopolnitev odličnosti sebe in  usklajujemo lastne cilje s cilji skupine. Pri doseganju ciljev moramo biti vztrajni ne glede ovire in neuspeh.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*