Kako postanemo župan Ruš?



Ruše so upravno-gospodarski okraj zgornjega Podravja, kjer reka Drava povezuje Pohorje in Kobansko. Ruše so bile prepoznavne kot največja svetovna/evropska/jugoslovanska vas. Danes so mesto s 7800 prebivalci in znane so kot Mali Beograd. Dostop je možen z letališč Celovec, Gradec, Maribor, Ljubljana, Zagreb in Budimpešta.

Ruše

SME družbene inovacije

Župan postanemo tudi tako, da znamo ob svojem času unovčiti originalno znanje (podatke, ideje, ljudi ali stvari). Zakonsko združevanje malih občin ni inovativna ideja niti ustvarjalna praksa. Manjka vezni člen – optimizacija razmerij med prihodki in stroški. Krčenje/redukcija/racionalizacija zaposlenih v lokalni samoupravi ni pristen pristop, ki bi motiviral bilo kogar, da se spusti v tak tvegan posel. Reorganizacija brez  vsebine ni prava strategija inoviranja vrednosti. Preoblikovanje na silo je slepa ulica. Vpeljati je potrebno prebojno organizacijsko kulturo, ki sem jo poimenoval SME družbene inovacije.

Gre za institut s katerim država z javnimi razpisi, preko Slovenskega podjetniškega sklada in drugih evropskih skladov ali agencije SPIRIT sistemsko spodbudi procese združevanja občin tako, da tujim investitorjem ponudi možnost izdaje obveznic preko mehanizma slabe banke. Tako bomo v Rušah zagotovo našli strateške investitorje in finančne vlagatelje v turizem ker imamo kot vsako občina ustrezen potencial. Iz industrijskega kraja se lahko optimizira edinstvena razvojna priložnost, če stavimo na turizem kot vodilno storitveno panogo, ki omogoča nove zaposlitve. Gre za kohezijsko politiko in tako se lahko vključi vse evropske sklade v model optimizacije lokalne samouprave.

Zgled. Vsako občino pestijo investicije, ki so socialističnega značaja. V Rušah imamo nov bazen, zgrajen tudi s podporo EU sredstev. Težava je v vzdrževanju, ki stane občinski proračun med 500.000 – 800.000 evrov na leto. Tako tudi sosednji dve občini, Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju premoreta objekte, ki jih stroškovno/razvojno ne premoremo. Takšno premoženje naj pristane v slabi banki, ki naj izda emisije novih obveznic s katerimi se optimizira razvoj lokalne samouprave.

Občina sedaj tujim investitorjem ne more ponuditi prav nobenih spodbud. S sredstvi iz javnih razpisov pa bi s inovativno razvojno politiko lahko. Odskok od dna moralne krize se prične na vrhu. Investitorjem so zanimive družbene inovacije ker želijo varno vlagati v revolucionarne priložnosti. Turizem na ruškem Pohorju to nedvomno je.

Model neposrednih volitev

Za demokracijo je značilno, da so tekmovanja za izbor zgledov dobre prakse rezoniranja ciklična, torej se življenjski ciklusi ali zmagovalne priložnosti ponavljajo. Realno je potrebno ozavestiti samozavedanje ali »jaz«, saj model neposrednih volitev omogoča, da lahko vsak zainteresiran deležnik postane vsake štiri leta župan, če to želi/sanja in naredi vse, da se sanje udejanjijo ob svojem času na pravi način na pravem mestu, kar je sanjski dosežek na dosežek ali presežek »dela, kapitala in financ«.  Župan/vodja/predsednik ali »jaz« lahko postanemo tudi izkustveno, na igriv način, s izkustveno disciplino v rezoniranju.

Volilno tekmovanje za vodjo/župana/predsednika države (www.predsednik-drzave.si) pričnemo tako, da najprej udejanjimo lastno realizacijo/prepričanje/imaginacijo. Sanje in ideale delimo naprej med sorodniki, prijatelji. Tako spletamo gnezdo »jaza« oziroma širimo dobro ime, saj dober glas zelo hitro ozavešča/privablja sistemske investitorje. Dejstvo, da se je potrebno zavedati, da sem »jaz« lahko tarča dobro poučenih vlagateljev, ki vlagajo po principu naložb v tombolo. Nekaj po stroki, veliko po občutku in največkrat na pamet.

Značilnost sodobne politične ekonomije, ki smo jo vpeljali povsod po svetu kot prebojno organizacijsko kulturo in jo častimo kot kult/zgled korporativnega vodenja ali organizacije dela je, da lahko v demokraciji postane vsak vodja/župan/predsednik, če želi interes potrditi na trgu nepopolne konkurence, kjer je potrebno izpostaviti lastno normo/realizacijo/dobro ime in potrditi dosežke/zglede/znanja. Izziv časa je, kako postati župan/vodja/predsednik na podlagi lastne realizacije oziroma duhovne revščine.

Prag duhovne revščine

Človeka spoznamo po značaju (»jazu«). Kdor pa želi udejanjiti/unovčiti/izzvati sebe samega ali »jaz« mora vlagati v svoj značaj (karakter in temperament) oziroma osebnost/sposobnost (razmišljanje, odločanje in vodenje).  Sem samski, kar rade volje in z velikim veseljem priznam, ker mi tak slog pomaga postati kar sem. Ampak to ni katastrofa! Je optimalni dosežek ker je ključno kaj znamo unovčiti kot ljubezen/dosežek »Jaz« (biti, početi, imeti). Tako se ne gibljem pod pragom duhovne revščine ker nisem osredotočen na povprečje, ki ga navrže cono udobja, ker živimo in smo udejanjeni/prepoznavni po materialnem izobilju, ne po razkošju ljubezni do svobodnega dela.

Ljubezen (razmišljanje, odločanje in vodenje) ne pozna meja. Ljubiti (to love) se je potrebno bolj kot verjamemo, da smo močni v ljubezni, ker se le s trdno ljubeznijo/znanjem osvobodimo. Volja ni dovolj. Premalo je, imeti se rad (to like). Močno, kar pomeni vsak dan, se je potrebno truditi/ljubiti/učiti. Za ljubeznijo moramo strmeti, ne le hoteti. Potrebno si je močno želeti ljubezni, da želeno (wish) preraste v hoteno (want) oziroma postane vsakdanje dejanje/početje. Hotenje/ljubezen je potrebno negovati vsak trenutek sedanjosti, če želimo biti, to kar smo, početi kar smo in imeti kar smo.

Rezoniranje (iskanje smisla) je ena izmed metod usmerjanja ustvarjalnosti, saj je za produktivno ustvarjalne ljudi značilno, da nenehno iščejo pozicijo vodje oziroma ciljajo na samopotrditev. Pri tem odigra ključno vlogo temporalni reženj ali šesti čut, saj priložnosti »jaza« udejanjamo/uravnavamo s kinestetskimi čutili, kot so »vid, sluh, otip, vonj«. Tako se poklopijo štiri ovire ustvarjalnosti s čustvenimi/izkustvenimi priložnostmi, ki so pojavne narave in so: proizvodne, procesne, trženjske ali organizacijske.

Prag duhovne revščine naplavi izkustvene bariere/omejitve/ovire ustvarjalnosti. Modrosti se ne doseže kar čez noč, niti v enem mahu. Motivirati/osredotočati se je potrebno na vrhunske dosežke, ki jih želimo v potrebni in zadostni celovitosti doseči/verificirati/potrditi ali zavrniti kot cenen izgovor. Zadnji korak v motivaciji/imaginaciji (sposobnosti sanjarjenja/domišljanja)  je »VSTOP NA TRG«, po katerem postanemo prepoznavni oziroma zaslovimo.

Župan/vodja/predsednik lahko postane vsakdo, ki hoče skrbeti za ljudi, saj so ljudje največji dosežki »časa, prostora in načina«. Kdor želi postati župan mora tvegati dobro ime. Prepričanje (razmišljanje, odločanje in vodenje) mora deliti v skupno dobro, kar je dosežek na dosežek. Doseči mora prag duhovne zrelosti/modrosti, kar je težak izziv.

Ko ozavestimo vodstvene kompetence (vloge, naloge in spretnosti) oziroma oživimo čustva in prebudimo zakon imaginacije, ki funkcionira na temelju hotenja (biti, početi, imeti), kar oblikuje značaj vodje, razumemo, da lahko postanemo župan/vodja, ki je sposoben prestopiti prag duhovne revščine in varno izstopiti iz cone udobja.

Socialna bomba – rešitev je univerzalni temeljni dohodek

Postati župan/vodja/predsednik je sanjski posel kot vsak drugi svetovno primerljiv ustvarjalni posel na področju kreativne industrije rezoniranja (iskanja smisla). Produktivno nadarjen ali popularen župan/vodja/predsednik postanemo tako, da najprej optimiziramo/spoznamo sebe samega ali »jaz« (biti, početi, imeti). To storimo tako, da  raziščemo svoj značaj («jaz«).

Vodenje izpostavi človekov značaj. Vodenje temelji na učenju/znanju. Vsakdo lahko postane vodja/župan/predsednik, če vlaga v izkustveno učenje ali strokovno modrost/odličnost, po kateri zaslovi in postane prepoznaven.

Situacijski fenomen »Jaz« je idealna/optimalna priložnost, da spoznamo sebe samega v potrebni in zadostni celovitosti, ker se je potrebno znati sprejeti takšnega kot smo. Bližnjic v samopotrditvi ni. Posebno ne, če se hočemo ciljno izpostaviti in potegovati za prestižna, častna mesta v družbeni skupnosti, kjer so kriteriji ocenjevanja strogi. »VSTOP NA TRG« je namreč dovršeno dejanje. Verificirani/udejanjeni/razsvetljeni smo skozi vizijo/značaj »jaza«. Ali postanemo zgled preboja med cenovne zvezde ali pa nismo dovolj inovativne narave, niti ustvarjalni v potrebni in zadostni celovitosti.

Ker so Ruše socialna bomba podpiram urgentno izpeljavo zakona o uvedbi UTD (univerzalnega temeljnega dohodka) ker je to del rešitve problema, ki  ga mora rešiti vsak sam. UTD bi morali prejeti vsi, ki imajo nizke prihodke, nikakor pa tisti z visokimi, kot je to model v Avstraliji. V tujini je praksa, da bogati niso upravičeni do prejemkov iz naslova UTD kar se mi zdi smiselno/pravično. Meja UTD naj bo 900 evrov, kar pomeni, da se doplača razliko od osnovne premije, ki jo sedaj prejemamo. Krog upravičencev se s tem prijazno razširi na delavski razred, ki je bil 60 let nosilec razvoja družbene skupnosti in je mirno prenesel kako so udejanjili krajo tisočletja.  TDR (Tovarno dušika Ruše) so izropali brez milosti. Občani so v nemilosti, prepuščeni trgu kapitala, ki diktira lastne interese ker trg dela ne more funkcionirati, če ne delujeta normalno trga »kapitala in financ«.

Zgodba o TDR je zanimiva tudi zato ker nobena organizacija  borcev/veteranov prve in druge osamosvojitve ni protestirala proti kraji. Takratna vladajoča politična stranka  SDS je celo proces legalizirala. Predstavniki sindikata so se osebno potrudili, z županom na čelu, da je kraja postala legalna. Nihče pa ne bo nikoli izvedel koliko sredstev je splavalo po vodi iz računov predstavništva TDR v Münchnu, ne kam in ne komu so šle devize delavskega sloja.

Župan/vodja/predsednik lahko postane vsakdo, ki ga polpretekla zgodovina ne zasleduje in je pripravljen pomagati sebi samemu in z zgledom drugim, saj se je sposoben osredotočati na vrhunske dosežke ker se je naučil skrbeti za lastno realizacijo/osredotočenost. Osebna svoboda/disciplina in prosti pretok »ljudi, idej, kapitala in blaga« je trenutno izjemen, vrhunski dosežek svetovne civilizacije.

Perspektiva mladine

Značilnost industrijskega razvoja Ruše in postmoderne je bila, da so delavci vso življenje delali za kolektivne sanje. Vsakdo je sanjal o hiši in  mnogim so se sanje uresničile, ker so požrtvovalno delali na udejanjanju cilja.

Svetovni trgi so odprti, prosti in organizirani. Priložnosti so neomejene, ker je trg konkurence nepopoln. Danes inovativni mladi zaslužijo svoj vsakdanji kruh v kreativnih centrih kjer so plačani po lastni realizaciji/ustvarjalnosti. Mnogi zaslužijo v letu ali mesecu dni milijone, tako, da lahko sanje staršev in prastaršev izsanjajo v relativno kratkem času, a z znanjem. Lastno znanje in timsko sodelovanje je zmagovalno kombinacija, ki pritegne interes kapitala, kateri nenehno išče nove ideje, nove ljudi, polne ustvarjalnega zanosa in ponosa na dosežene dosežke.

Začeti je potrebno smiselno, pri sebi samemu. Doma lahko izkoristimo priložnosti/prednosti domačega  terena. Učimo (izpopolnjujemo/usposabljamo) se lahko samostojno, uradno ali neformalno. Šteje le realizacija/samopotrditev/izpostavitev sebe samega.

Tudi sami smo, ko smo bili mladi, odšli s trebuhom za kruhom na delo v tujino in izstopili iz cone povprečja/udobja. Socialna vključenost v tokove dela doma je nestalna. Kar hitro smo lahko brez službe. Takrat nam ostane delo na sebi samem. Vsak človek je vrhunski dosežek in zna udejanjiti vrhunske dosežke, če se osredotoči nase kot osebno/blagovno znamko. Iz nič ali »jaza« oziroma hotenja je možno udejanjiti vrhunski/socialni dosežek/produkt, ki ga je treba znati unovčiti.

IKT (informacijsko komunikacijske tehnologije) so opredmetena materialna sredstva/orodja s katerimi si olajšamo pot do samopotrditve neopredmetenih sredstev »jaza« (biti, početi, imeti) na katere smo osredotočeni in so naš vrhunski dosežek, ki ima neprecenljivo aplikacijsko uporabnost/vrednost.

Ključno je, da znajo mlade generacije dokaj aktivno tudi tuje jezike, ker so svetovni trgi »dela, kapitala in financ« multikulturna znamenitost. Konkretni materialni dosežki se tako kompenzirajo na naraven način, z izmenjavo izkušenj, kar je know-how.

Know-how (znati kako) ustvarimo s prakticiranjem, izkušnjo ljubezni do rezoniranja kot obliko sodobnega/prostovoljnega dela na domu pa pridobimo s prakso/testiranjem/preizkusi ali/in vadbo. Vsak »jaz« je poskusni zajček udejanjen/namenjen samemu sebi in drugim, v in po presežniku/osredotočenosti.

Vstop na trg

Osredotočenost na vrhunske dosežke

Avtosugestivna vadba ali tehnika rezoniranja (iskanja smisla) je uporaben ciljno usmerjen učni pripomoček, s katerim skozi igro imaginacije (sanjarjenja, domišljanja) dosežemo samopotrditev značaja/osebnosti oziroma samodisciplino (»jaz«) ali prakticiranje/vodenje/ožemanje/razsvetljenje »jaza«.

Za prebojno/situacijsko vodenje je značilno, da smo nenehno osredotočeni na vrh potreb po »zdravorazumski, rezonirajoči in inventivni« samopotrditvi, saj smo nenehno v ustvarjalni formi ker nenehno iščemo/ozaveščamo nove izzive (podatke, ljudi, stvari in ideje).

Demokracija je prepoznavna kot organiziran trg voditeljske odličnosti. Volitve so sestavina modela oblasti, so ključ do vrhnjega položaja. Nikoli ne vemo vnaprej kdaj se obrne tok dogajanja, ki ga resonanca sproži. Kdor tvega in poskusi sodelovati, zmaga po načelu »zmagaj/zmagam«, saj ni vse zlato kar se sveti.

Ker lahko udejanjimo le dva-tri vrhunska dosežka v roku aktivne delovne dobe, saj za vsakega izkustveno potrebujemo dve desetletji, da spremenimo revolucionarno inovacijo v uporabno vrednost, je koristno, da smo osredotočeni na optimalne dosežke, ker te lahko menjavo vsakih sedem let, kot se pač menja ritem/organizacija/sistem dela.

Osredotočenost na dosežke je dosežek temperamenta na dosežek/sposobnost karakterja. Če imamo težak karakter bomo znali po pravi poti vztrajati do cilja, saj znamo sebe same optimalno prepričati ali motivirati. Tako zvesto sledimo modrosti ali »jazu« oziroma karakterju »razmišljanja, odločanja in vodenja«, po katerem smo in bomo »zdravorazumsko, rezonirajoče in inventivno« udejanjeni ker gre za proaktivno (inovativno, etično in ustvarjalno) rezoniranje (iskanje smisla).

Karakter dela in »jaza« (človeka/vodje) determinira/optimizira ali akumulira ceno/gibanje »dela, kapitala in financ«. Moj optimalni dosežek je, da sem zgodaj izstopil iz cone udobja oziroma povprečja. To daje pečat mojemu značaju. Trenutno sem samski, ker tudi proces rezoniranja »VSTOP NA TRG« to zahteva, saj gre za nestabilne delovne navade. Včasih smo plodni mesece in ni noči, ko ne ustvarjamo dodane vrednosti. Drugič se desetletje soočamo z jalovim obdobjem ker ni na vidiku nobene pametne/optimalne, kaj šele vrhunske priložnosti, da unovčimo svoj »jaz« ali svojih pet minut slave.

Tako je nujno, da strategiji inoviranja vrednosti sledimo 24ur/365dni/20 let, da na koncu verifikacijskega dosežka »VSTOP NA TRG« optimiziramo dosežke (prihodke – odhodke). Unovčimo lahko le situacijski model organizacijske kulture proaktivnega rezoniranja, ki ga znamo plasirati na trgu nepopolne konkurence, ne sebe samega. Potrebno je, da smo sledili lastni filozofiji/realizaciji, tako smo ob svojem času na pravem mestu, saj smo sami svoja gospoda.

Ne spreglejmo značilnosti osebnostne rasti

Ustvarjalnost  je značilnost vsakogar, ni privilegij elite bogatih ali genijev. Je univerzalna informacija »jaza«. Je sestavina talenta (inteligentnosti, ustvarjalnosti in nadarjenosti). Izstopa pri otrocih, ki so zgodaj izgubili enega od staršev, običajno očeta. Zgodnji vstop v puberteto in adolescenco naplavi pasti uspeha in na koncu krizo smisla, ki jo poznamo kot krizo zgodnjih petdeset let. Izstop iz krize smisla je pospešek, ki blaži osebnostne travme oziroma nevtralizira zmote, saj poruši simetrijo informacijske podobe. Vzpostaviti je potrebno zmagovalni vzorec ustvarjalnosti. Izstop naplavi boj za obstanek/preživetje in borbo za vrh ali vodstveno izkustvo. Vodja/župan/predsednik postanemo s inovativnim miselnim procesom rezoniranja.

Inoviranja se lahko lotimo na več načinov. Pri tem prevladuje vzorec nežive materije. Človek je živo telo/srebro, je nepredvidljiv. Tako imenujemo metodo inoviranjarezoniranje. Proces iskanja smisla lahko udejanjimo ustvarjalno (zdravorazumsko, rezonirajoče in inventivno), saj je ustvarjalno (posvetno) življenje način življenja, ki je vse bolj v modi pri obravnavi osebnostnega razvoja. Inoviramo/posodabljamo lastno bazo/funkcijo znanja/«jaza«. Ne zaradi popularnosti, temveč iz varnosti/prepričanja.

Pri rezoniranju (iskanju smisla) doživljamo etiko kreposti/smisla tako, ustvarjalnost/čustva ali čustveno inteligenco »doživimo, preživimo in podoživimo« s tem, da ustvarjalno/inovativno »razmišljamo, odločamo in vodimo«. Gre za proaktivni pristop k pospeševanju osebnostne rasti. Premagati je potrebno upor ali ovire ustvarjalnosti, ki so procesne, trženjske, organizacijske ali proizvodne narave. Bistri ljudje stopajo na trg z veliko hitrostjo ker obvladujejo enciklopedično bazo znanj. Produktivno nadarjeni pa zmagujemo z razgledanostjo. V poslanstvu/rasti napredujemo postopoma, po stopnjah in majhnih korakih, v katerih lahko vsak dan uživamo/podoživljamo delce »jaza« in/ali celoto sebe samega.

Kdo in kdaj raste? Raste/ustvarja, kdor se ravna po etiki kreposti, ker verjame v delo/vero. Verjeti moramo, da se prebujamo/ozaveščamo ker začenjamo novo misijo za katero smo pristojni ali poklicani. Rastemo, kadar smo odrešeni skrbi, ki jih nalagajo na naše prihodke stroški oziroma bremena/obveznosti, ki izhajajo iz naravnanosti »jaza« ali drže.

Ustvarjalno rezoniranje je zelo star (proaktivni) običaj iskanja smisla, na katerega gledamo s spoštovanjem, saj je ustvarjalnost simbol pospešene osebnostne rasti, brez katere ni poslovnega podjema »VSTOP NA TRG«, ker ne bo nihče drug namesto vodje opravil zrelostnega izpita iz duhovnega učenja in duševnega zdravja. Rastemo, ker ne ponavljamo starih zmot/zagonov, saj delamo/ustvarjamo/proizvajamo/pospešujemo nove zdrse in vzpone.

S tem ko sprejemamo pospeške/izzive/impulze/signale gradimo informacijsko bazo/zaledje procesa ustvarjalnosti »VSTOP NA TRG«, ki je moj optimalni dosežek po katerem sem postal pred 20 leti prepoznaven na začetku raziskovalne kariere. Empirično je potrjeno, da ni optimalno le vztrajati 20 let na zasledovanju poslovne priložnosti, ker je to le povprečje.

Potrebno je maksimirati/deliti poslovne priložnosti ker potem živimo razkošno. Vrne se kar sejemo. Z dejanjem »VSTOP NA TRG«, ki je zadnji člen inovacijske verige, postanemo prepoznavni po značaju »jaza« ali dizajnu modela.

»VSTOP NA TRG« je dosežek »jaza«, ki sproži podjetniško aktivnost v smeri hitre rasti in žetve. Samski stan se hitro optimizira (preoblikuje, reorganizira in prestrukturira). Življenje je nepredvidljivo. Svetovni cilji se udejanjijo na temelju ljubezni do »jaza« oziroma hotenja.

Če hočemo zmagati na svetovnem trgu nepopolne konkurence, se moramo optimalno potruditi, da bomo ob svojem času znali unovčiti ljubezen oziroma dosežke »jaza« (dela, kapitala in financ). Potrebno je znati udejanjiti ljubezen do denarja, če želimo upravljati velike dosežke ljubezni. Kapital ali značaj nam je dan. Od napora/vložka pa je odvisna kakovost ljubezni do financ oziroma denarja. bolj kot ljubimo denar bolj se učimo kako ga voditi, upravljati. Kako skrbeti za prihodnost pa je dosežek osebne zrelosti.

»Jaz« spoznamo kot potrebo po zadovoljitvi vseh ali le posameznih želja, ki se najdejo izmed fizioloških potreb, socialne varnosti, ljubezni, ugledu/pripadnosti in samopotrditvi. Nobene potrebe ni mogoče zanemariti ker ne udejanjimo pristne ljubezni. Radovednost nas vodi do vrha potreb samopotrditve, ki jo pospešimo z investicijo v osebnostni razvoj »VSTOP NA TRG«. na temelju povratne zanke se pospešeno učimo/ljubimo, tako v kritičnih situacijah kot v rožnatih, bikovih/zlatih časih, ko se cedita med in smeh.

Če sanjamo/iščemo močno (zdravorazumsko, rezonirajočo in inventivno) potrebo do samopotrditve, potem je ljubezen (razmišljanje, odločanje in vodenje) prava pot do trga »dela, kapitala in financ«, ki investira na slepo. Nikoli ne vemo kdaj se kolo sreče zaustavi na točki razsvetljenja (»jaza«).

Zagon gospodarske rasti – namesto začetka

Če namera država vložiti v gospodarsko rast 1 milijardo evrov mora imeti jasno vizijo kam, sicer družbena skrb/inovacija nima tržne vrednosti/usmeritve in na svetovnem borznem trgu ne doseže omembe vredne cene. Tuje investicije pa upravljajo le svetovni finančni centri, ne lokalni baroni.

Gospodarsko rast sprožimo s povečanjem zaupanja/trošenja. Trošenja ne bo dokler ljudje ne bodo imeli dela. Delo bodo imeli, če bomo optimizirali družbeni konsenz oziroma plačilna razmerja med javno upravo in javnimi gospodarskimi subjekti. Ni razumljivo, da se izplača vodjem gospodarskih družb javnih podjetij plača, ki presega plačo župana/predsednika oziroma vrhunskega znanstvenika. Kakšno znanje pa imajo ti vodje, da so s strani države poveličani/privilegirani. Noben ne seže akademsko izobraženemu človeku do kolen. Tako ni razloga, zakaj optimizacija ne bo obrodila sadov. Kaj pa zna zdravnik več od akademika slovenskega jezika? Zna delati  vsakdanje delo na inovativen način, kot vsak intelektualec.

Seveda je akademska svoboda univerz kvazi avtonimija za katero se skriva visoka znanost, ki je kriva za družbeno polomijo. Gre za informacijsko asimetrijo. Tukaj je potrebne optimizirati poslanstvo. Prosti pretok sredstev med  ustanovami univerze je osnova napredka/trošenja. Ekonomske in druge družbene fakultete pridobijo preveč sredstev, da bi jih znale optimizirati. Tako se gibljejo v coni udobja namesto da bi njihovi dosežki kotirali na svetovnih borzah. Kateri slovenski znanstvenik pa je dosegel kotacijo znanosti na Londonski borzi?

Tudi tako lahko postanemo vodja/župan/predsednik, da se ozremo okrog sebe. Da si priznamo zmoto oziroma slab/izkoriščevalski značaj. Čista polomija bo, če bomo 1 milijardo evrov investirali v dezinvestiranje družbene nadgradnje, v upanju, da bo realni sektor sposoben preseči ozko grlo optimiziranih/kompleksnih družbenih sistemov. Sredstva je bolj racionalno vložiti/oplemeniti s procesom optimizacije lokalne samouprave. S spodbudami, ne z varčevanjem na račun števila zaposlenih. Z vlaganjem v pilotno SME študijo, ki smo jo poimenovali turizem v Rušah in zajema Krajinski park Kobansko ter Lovrenc na Pohorju. Izhodišča razmišljanja so zgodovinska resnica/atrakcija.

Kaj so naši cilji, kaj trenutno ponujamo investitorjem?

Maria Rast so staro ime za Ruše, ki so imele prvo slovensko gimnazijo na avstrijskem Štajerskem kar potrjuje, da so Ruše ustvarjalna destinacija, idilična za raziskovalce lepot narave in ljudi oziroma organizacijske kulture. Kraj je zaslovel po uprizarjanju gledaliških iger, slovel je po lastni produkciji ustvarjalnega znanja.

V takratnih časih so Ruše razpolagale s trškimi pravicami glede organizacije sejmov. Staro trško/vaško jedro je še ohranjeno. Pred sto leti pa so tuji investitorji pričeli graditi večji kemično-metalurški koncern TDR (Tovarna dušika Ruše), ki ga je sodobna oblast uničila. Danes so Ruše ustvarjene za dinamične in statične popotnike/invetitorje. Gostje uživajo v lepoti trško urejenega mestnega jedra kot v neokrnjeni naravi. Na razpolago imajo tudi voden ogled prve ciljne dravske elektrarne HE Fala.

Ruše ponuja raziskovanja in uka željnim popotnikom/investitorje unikatno ljubezen do lepot Ruškega Pohorja, ki krasijo značaj občanov in tukajšnjih ljudi. Trenutno iščemo finančne in strateške partnerje za razvoj turističnih produktov, saj imamo bogato zaledje lepot okolja, ki slovi po biotski raznovrstnosti in pestrosti voda. Posebna odlika so klimatske podnebne razmere, ki pogojujejo vlaganje v zimski smučarski center.

Zelo privlačna je možnost investicije gradnje smučišča od Žigartovega vrha, ki je najvišja razgledna točka  na ruškem Pohorju, vse do doline reka Drave. Zakaj pa ne?

Trajnostni ekološki turizem

Pohorje je največji gozdni rezervat mešanega gozda v Evropi. Ruško Pohorje slovi kot edino območje s pragozdom in največjim istoimenskim malim in velikim slapom Šumik. Kanjon reke Lobnica je bazen zgodovine žagarstva in mlinov.  Je idealna lokacija za vrhunski naravoslovni in lovski turizem, ki ima na tem območju tradicijo, saj je bilo tod državno lovišče predsednika Jugoslavije tovariša Josip Broz Tita.

Ekološki trajnostni turizem ima zdrave osnove v zgodovinskih značilnostih destinacije.  Naravoslovno ekološki turizem ni samo vrednota h kateri strmimo le Rušani. Je dodana vrednost porajajočega razvoja in kakovosti življenja v kraju. Pojem trajnostnega (dialektičnega) razvoja je močno povezan s ekološko inovativnostjo, kot z ekonomsko realnostjo in socialno integracijo.

Ruše so kraj kjer je ljubezen doma. Ruše so izzivalna, sanjska priložnost za drzne ljubimce. So raj za ljubimce lepot narave. Ni namreč dovolj, da smo le ljubitelji/oboževalci narave. Za trajnostni razvoj je ključno, da znamo ljubiti naravne danosti bolj kot sebe samega. Naučiti se je potrebno ljubiti naravo na trajnostni ekološki način. Bistveno je, da ljubimo/spoštujemo naravo v vsej njeni mogočnosti.

Ruško Pohorje ljubimo srčno

Rušani znamo izkazati čast in dostojanstvo/ljubezen do narave. Popotnika popeljemo po »gozdni učni poti Uršankovo«, da spozna prvo ljubezen do narave, ki se začne pri koreninah biotske raznovrstnosti dreves. Od tod naprej ga vodimo preko malega in velikega slapa Šumik v osrčje pragozda Šumik, pa vse tja do Falskega tajhta. Pod senco mogočnih dreves prispemo, od Lovskega doma Pečke do Planinskega doma Glažuta in vse do Ruške koče ali Areha, ki slovi po romarskem in zimskem turizmu. Potem gremo po vrhu Pohorja na najvišjo točko Ruškega Pohorja, na Žigartov vrh in se spustimo do Koče Cojzerica ter se ponovno blago povzpnemo vse do koče Šumik. To so ustvarjalne poti ljubezni, kjer lahko iskreno ljubite svež zrak, sonce in veter. To so naše korenine slovenske planinske poti, simbola ljubezni do lepot Slovenije, ki očarajo še tako zahtevne iskalce ruške integritete. Sem sodi tudi obisk tehničnega muzeja HE Fala in muzeja NOB ter naravnega spominskega parka I. Pohorskega bataljona kot hoja po poteh Ruške čete.

Ker ni inovativno niti ustvarjalno, ni dovolj le obiskati (k)raja ljubezni. Naučiti se je potrebno ljubiti (k)raj, da bomo v njem znali udejanjiti ljubezen oziroma trajnostni ekološki turizem in dali turističnemu življenju nov zagon/pomen.

V Rušah organiziramo Mednarodno strelsko tekmovanje, mednarodni karate-do open turnir za pokal Ruš, Ruški športni vikend in Rancarijo. Ruška planinska krožna pot za spoznavanje lepot Ruškega Pohorja se začne in konča v Rušah. Lahko pa se sprehodimo po krajši poti zadravje, ob toku reke  Drave ali zaidemo na Srčno pot med vinsko trgatvijo, ko praznujemo na ruški vinski poti praznik Svetega Martina.

Drava je ruška lepotica, Lobnica je naša kraljica. Lepote ruškega Pohorja so neskončne. V vseh štirih letnih obdobjih najdemo neskončno ljubezen do bogastva našega, ki ga želimo skrbno deliti med zainteresirane investitorje. Rušani simboliziramo trden značaj Pohorja, ki vabi osvajalce src pristne narave v vsej svoji lepoti. Želimo si, da najdemo tam ob železnici, kjer imamo sodobno krožišče, mesto za nov hotelski kompleks, ki bo imel direkten vhod s perona in lastno železniško postajo kar je svetovna priložnost za petične investitorje.

Rušani imamo osnovno šolo poimenovano po našem rojaku, pesniku Janku Glazerju in knjižnico Janka Glazerja. Ruški letni oder je danes nadgradnja gledaliških iger, ki so jih uprizarjali že učenci prve gimnazije na slovenskem Štajerskem. Na gradu Fala je bila tudi prva poštna konjska postojanka za Balkan. V neposredni bližini je falska pečina kjer je bil zaustavljen prodor turkov proti Avstrijskem imperiju. Zraven je zgrajena prva dravska elektrarna Fala (1918). Ruška vinska cesta leži na območju sadjarstva in vinogradništva. Zaslovel je tudi 24 urni mednarodni dobrodelni peš ali/in kolesarski vzpon na Martnico iz Ruš. Arheološka izkopavanja potrjujejo, da je na Glažuti na Pohorju bila visoko razvita industrija železarstva in steklarstvo, gozdarstvo in lesarska industrija. Ob potoku Lobnica so po celotnem kanjonu obratovali vodni mlini, delovala je prva elektrarna Pogačnik s tovarno jekla in vžigalic. Gozdarstvo je pomenilo trajnostno uporabno vrednost izrabe gozdnega reda. V ekonomske namene se ni dovolila poraba, ki je večja od letnega prirastka. Hlodovino se je spravljalo po gozdni drči, dalje pa po reki Dravi s splavi. Splav je povezoval tudi Kobansko in industrijski kraj Ruše.

Bivanje je zagotovljeno v:

  • Hotelu Veter, kjer imamo dva predsedniška apartmaja in znotraj sistem urejen kompleks Vetrnica, namenjen mladinskemu turizmu in popotništvu.
  • Mladinski hotel je tudi v Dijaškem domu Gimnazije in kemične šole Ruše.
  • Hotel Areh je na vrhu Pohorja, zraven je planincem na razpolago markantna Ruška koča. Koča na Šumiku, Dom Pečke in Planinski dom Glažuta izboljšujejo ponudbo.
  • Izletniška točka Martnica je znana po 24 urnem dobrodelnem vzponu…

V Rušah imamo tudi konkretne investicije tujega kapitala v neposredno industrijo, ki jo negujemo, saj smo zainteresirani tudi za tuja vlaganja v kemično in metalurško cono TDR, katere koncept temelji na proizvodnji zelene energije. Tako pri nas funkcionirajo svetovna podjetja kot je Messer Slovenija, Thies Alchrom, Treibacher in Geberit.

Sklep:

Imperializem/liberalizem funkcionira kot vsak velik sistem/proces. Sooča se z štirimi ovirami ustvarjalnosti (proizvodnimi, procesnimi, trženjskimi in organizacijskimi). Inovativne izbire so rešitve, ki naplavijo edinstven izhod iz krize. Vsakdo se lahko pomaga sam, če želi, hoče, upa in zna. Učiti se je potrebno optimiziranja/rezoniranja.

Vsakdo lahko postane župan/vodja/predsednik oziroma – vsakdo je lahko »jaz«, če najde/udejanji »jaz«. Ljubezen ne funkcionira kot tombola, kjer se le enemu podeli prva nagrada. Prava ljubezen je nepredvidljiva in vseobsežna ter naplavi trdo delo na »jazu« oziroma sebi samem, saj moramo »jaz« ali potrebe po samopotrditvi ljubiti bolj kot sebe samega. Nenehno se je potrebno ljubiti/osredotočati na samopotrditev ali zrelo priložnost na trgu, s katero poberemo smetano oziroma udejanjimo zadoščenje.

Niso dovolj le intrizične nagrade, kot je dober občutek, ki vara. Skromnost je vrlina, vendar do meje potrpljenja/ambicioznosti. Prag konkurenčnosti je potrebno prestopiti, če želimo postati zgled. Sprejeti se moramo kot vodjo, kot zmagovalca v »času, prostoru in načinu«.

Volitve niso le intrizično dopolnilo rednemu delu. So pomoč ljudem. Nekdo vedno išče uteho v vodji. Z zmagovalci se skoraj vsi hitro poistovetijo, saj so izsanjane sanje rešilno upanje za mnoge ljudi. Nekomu smo zgled, drugemu trn v peti. Dobro je, da smo rešilna bilka za lasten »jaz« na katerega smo zmagovalci rezoniranja večno ponosni ker ljubimo tveganje bolj kot sebe samega. Kaj nam pomaga cono udobja, če ni pristnih medčloveških odnosov.

Zase si je potrebno, vsak dan po malem ali FTE (tull time equivalent), vzeti ustrezen čas, da se naučimo uživati v ljubezni do tveganja/svobode oziroma v drobnih trenutkih vsakdana. Tega se ni mogoče naučiti na pamet, niti zaukazati ali kupiti. Naš »jaz« je naš odnos/značaj. Svobodni ljudje si ne znamo predstavljati cone povprečja, pasti uspešnosti. Smo sam svoj gospod/vodja, odgovorni za lastno realizacijo/udejanjanje. Življenju, ljudem in delu naplavimo pečat/smisel.

Kdor se skriva za cono udobja oziroma povprečja naj ne krivi oblasti. Sam je kriv, ker ni tvegal, saj ni izstopil iz pasti uspešnosti. Najmanj pa lahko pričakujejo ljudje, ki niso nikoli v dvajsetih letih tvegali imena in se podali na spolzka politična tla sodobne gospodarske ekonomije. Svetovni trgi »dela, kapitala in financ« so odprti. Kapital se seli tja kjer je izražen interes. Izrazite svobodno voljo ali »jaz«, ker nikoli ne vemo, kdo vse lahko postane župan.

Časovni horizont dvajsetih let mine hitro. Spremenijo se okoliščine, kot notranja dinamika dojemanja/samopotrditve (razmišljanja, odločanja in vodenja). Vrhunec dosežka 20 letne samostojne raziskovalne poti sem kronal z knjižnim delom Gnothi Seaution (kdo, kaj sem). S tem so podani temelji prebojne organizacijske kulture inovativnih in podjetnih ljudi na katerih svet z velikim/zgodovinskim  časovnim zamikom stoji/sloni.  Dober glas seže tudi na svetovne trge. Postanite kar sanjate.

Tvegajte, stavite na sanje. Osvobodite se negotovosti, skromnosti, strahu in sramu. Življenje je nepredvidljivo, je nestalnica. Danes smo na dnu, jutri na vrhu. Velika sreča spremlja samo pogumne/drzne/hrabre/krepostne. Ozavestite/odmrznite/prebudite otroka/modrost/ambicijo.

Župan/vodja/predsednik – to sem lahko »jaz«! Družbene inovacije so usmerjene v skrb za ljudi. Rušani nimamo Ruš samo radi. Ruše ljubimo z vsem srcem. Utrip omogoči popotniku/investitorju, da se zaljubi in ljubi neprecenljive lepote Ruš. Ruše namreč že dlje časa niso več to kar so nekoč bile. Ruše niso več delavsko usmerjeni industrijski kraj, ki povrhu onesnažuje okolje. Ruše so turistična oaza za trajnostni ekološki turizem. Iščemo strateške in finančne vlagatelje. Naj ideje postanejo zgodovinske poslovne priložnosti.

I feel Slovenia, I feel Ruše.

Ne sanjajte skromnih dosežkov, saj nimajo moči premakniti srca investitorjev/ljudi.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*