Kava



Le kateri« kavo ljub« ne pozna omamnega vonja sveže kuhane kave, kateri ti prebudi vse čute, še tiste, ki jih ni. Za prave ljubitelje kave je pitje kave pravi obred in ti seveda svojega dneva ne začnejo brez kave . Kajti verjamemo, da nas kava zjutraj prebudi in nam da  moči, da se lahko spopadamo z vsakodnevnimi obveznostmi. Kavo lahko pijemo tudi z različnimi dodatki, kot so mleko, smetana. Kava je tradicionalno poživilo, ki vsebuje kofein. Le ta je prisoten tudi v čaju, kakavu, celo v protibolečinskih tabletah.

Kava
Kava

Od kje izhaja ime kava?

Imamo več razlag imena tega poživila.  Najbolj pogosta razlaga povezuje ime z arabsko besedo quhwa, kar naj bi bil izraz za vino. To ime pa so kavi pripisali zato, ker ravno tako kot vino, odpravlja željo po hrani ter potrebo po spanju. Kasneje so ime spremenili v qihwa, a le zato, da bi kavo razlikovali od alkohola, ki je v islamskem svetu strogo prepovedan. Nekateri etimologi pa kavo povezujejo z imenom province Kaffa v južni Etiopiji. Iz te dežele izvira tudi rastlina kavovca.  Legenda, ki jo je prvi zapisal Faustus Benesius Naironus, govori o tem, da je bilo odkritje poživilnih učinkov kave slučajno. Neki pastir, ki je imel svojo živino na paši, se je potožil menihom v kraljestvu Jemen, da njegova čreda večkrat prebedi celo noč in da čudno poskakuje. Seveda so bili menihi prepričani, da je to povezano s hrano, ki jo čreda zaužije. Menihi so odšli  s pastirjem za čredo in tam so našli grmičevje z rdečimi plodovi, ki so jih živali jedle. Eden izmed menihov je te plodove prevrel in pil to pijačo. Seveda je ugotovil, da ga ta pijača drži budnega celo noč. In od takrat naprej so menihi pili to pijačo vsako noč pred molitvijo. In tako naj bi se kava razširila po kraljestvu in izven njega.

Plodovi kavovca
Plodovi kavovca

Kavo je prvi opisal nemški zdravnik Leonhard Rauwolf in sicer leta 1583, takoj po vrnitvi iz desetletnega potovanja po Bližnjem vzhodu. V Evropo so kavo prinesli beneški trgovci in sicer v 17.stoletju. Rimska cerkev se ni strinjala z pitjem kave in jo je zavračala. Proglasila jo je za hudičevo pijačo. V Londonu so leta 1674 objavili« Žensko peticijo proti kavi«, saj naj bi njihovi možje po pitju kave postali jalovi.

Prvi so kavo v Evropo začeli uvažati Nizozemci, bili so tudi prvi, ki niso spoštovali arabske prepovedi širjenja rastline.  Kava se je zelo hitro razširila v Anglijo, nato še v  Francijo in potem po vsej Evropi.

Sestavine kave

Glavna sestavina kave je kofein, ki deluje poživilno, vsebuje pa tudi maščobe in sladkorje. Količina kofeina je seveda odvisna od vrste kave, največ ga vsebuje filter kava, sledi turška kava, pa instant kava, najmanj ga je v nekofeinski kavi(2-3 mg). Okus kave je seveda odvisen od kavovca in njegovih plodov. Na te vplivajo tudi klimatske razmere ter podlaga na kateri raste kavovec. Najbolj zaželeni so tako imenovani mehki, žametni okusi. Kavna zrna, ki nimajo pravega okusa, gredo ponavadi v predelavo in sicer iz njih izdelujejo instant kavo. Torej, pazite se instant kave. Poznamo več kot 60 vrst kavovca, najpomembnejše so pa tri vrste in sicer:

  • Coffe arabica( izvor je Etiopija, zavzema 90% vse pridelane kave))
  • Coffe canephora (izvor Kongo)
  • Coffe liberica (izvor Liberija)

Seveda pa kavna zrna, ki se uporabljajo za pripravo napitka, niso samo ene vrste, ponavadi so zmešana v točno določenem razmerju.

Pražena zrna kave
Pražena zrna kave

Postopki priprave kave

Za pripravo napitka iz kavovega zrnja je potrebnih več postopkov in sicer poznamo:

  • Moker postopek(kavna zrna namočijo v hladni vodi, kjer se med namakanjem prične fermentacija, katera pomembno vpliva na okus in aromo kave). Kavna zrna nato postavijo na sonce in jih posušijo
  • Suh postopek( kavna zrna sušijo na soncu dva do tri tedne, ko je rdeči ovoj popolnoma suh, ga ločijo od zrnja in sortirajo)
  • Praženje kave( to se začne pri temperaturi 200°stopinj, trajanje postopka je odvisno od kavnih zrn)
  • Skladiščenje in pakiranje(to danes poteka avtomatsko)
  • Mletje in priprava kave

Lastnosti kave

Kava je poživilo, ki lahko povzroča nemir, razburjenje, tahikardijo (hitro bitje srca), nespečnost, dvig krvnega tlaka. Pri rednih pivcih kave, ki razvijejo toleranco na kofein, pa se težave s povišanim tlakom umirijo in nimajo resnejših komplikacij, ki jih lahko le-ta povzroča. Pitje kave na prazen želodec ni dobra izbira, saj v primerjavi s priporočenimi 400 kalorijami za zajtrk, jih kava daje le 45. Kava na tešče tudi močno draži želodčno sluznico.  Seveda pa obstajajo različne študije, ki govorijo v prid kavi in sicer redno pitje kave zmanjšuje tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. To je povezano zlasti z zeleno kavo. Dve do tri skodelice na dan naj bi zmanjšale tudi pojav Parkinsonove bolezni in nastanek žolčnih kamnov pri moških. Pri športnikih je vpliv kofeina na krvni sladkor zaželen, saj aktivne mišice učinkovito preskrbi s prepotrebnim gorivom.

Glede na vse povedano, se vam ni potrebno odrekati kavi, če ste njen ljubitelj. Ne pretiravajte z njenim pitjem in razen kave, uvrstite na svoj dnevni jedilnik tudi sadje in zelenjavo, vsaj tako pogosto kot kavo. Kava je užitek, ki ne škodi.

Kava je užitek
Kava je užitek

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*