“Kdo te bo gledal tam, ne moreš biti tam kar cel večer!”



Pozdravljeni. Stara sem 22 let in s fantom sva skupaj 2 leti. Nastopile pa so nekakšne težave, na katere niti pomislila nisem. Do sedaj jih tako rekoč ni bilo ali pa sem jih resneje začela jemati zadnje dva meseca. Kako naj postanem bolj samozavestna? Namreč fant res velikokrat prespi pri meni, zalomi pa se pri meni, pri nas doma. Starši so tako nejevoljni, ko rečem, da bom pri njemu prespala, ostala popoldne po faksu, službi, čez vikend. Moram omeniti, da ga imajo silno radi in so veseli, da je prišel tak “tamlad” k hiši. Pa tudi pri njih sem zelo zaželena, samo kaj, ko me ni nič pri njih.

Poseganje staršev v zvezo hčere

Odgovor je: “Kdo te bo gledal tam, ne moreš biti tam kar cel večer!” A ko je on pri meni, je vse OK!
Kaj naj storim? Obupana sem… Hotela sva začeti urejati stanovanje pa sva oba obupala, nekajkrat je manjkalo in bi se najina veza končala.. Rada ga imam, zato hočem to stvar urediti.

Pozdravljena. Žal mi je, da slišim, da vez s starši, tako močno vpliva na vajin odnos. Stara ste 22 let in seveda imate vso pravico graditi svoje življenje dalje. Tako je tudi prav. Slišim, da je stiska staršev zelo velika, a to je nekaj s čimer se bosta morala soočiti vaša starša. Vi verjetno čutite krivdo, kadar začnete živeti po svoje in se trgajo domače vezi. Krivdo zbujajo predvsem ti stavki, ki ste jih že omenila (da vas tam ne bo nihče gledal, da ne morete biti tak kar cel večer,…). Morala si bosta s fantom ustvariti tako močen odnos, da si bosta dajala oporo in si pomagala pri spreminjanju domačih vezi. Otroci namreč enkrat odrastemo in takrat je prav, da nas starši pri osamosvajanju podprejo. Ni nujno, da se bo vaša veza obnesla, a prav je, da ji daste priložnost, če tako želite. Vaša veza se krha, zaradi tega, ker vas doma še niso pripravljeni spustiti v svet. Odgovornosti za starše in za njuno počutje, ne morete vi nositi. Starša se bosta morala soočiti z vašim odhodom in vašo odraslostjo in z odnosom, ki jima ostane po vašem odhodu. Poleg tega je slišati tudi to, da je vaša starša močno sram in ju skrbi, kaj bodo drugi rekli in s tem tudi ogromno strahu, če sta vas dobro vzgojila. To sta starša, ki težko zaupata vase in v to, kar sta naučila svoje otroke. Če bi zaupala vase, bi bila prepričana, da sta dala najboljše kar lahko in bi bila ponosna na to, da odhajate v svet. To je res njuna stiska. Vi verjamem, da ste krasna punca, odgovorna, samostojna in olikana. Noro pa je doživljati to težo in njun strah pred odhodom v svet. Če je krivda premočna, si lahko tudi skupaj s partnerjem poiščeta strokovno pomoč. Seveda je to noro krivično, da mora otrok dopovedati staršem, da si želi odrasti, a je v tej odločitvi tudi vaša moč. Psihoterapija vama lahko pomaga, da se bolj povežeta in spoznata, da imata vso pravico in svobodo, da začneta graditi svoje partnerstvo.  

Veliko sreče vama želim.

Imate tudi vi težave na področju partnerskih odnosov in ne veste kako naprej? 
 
Uni. dipl. socialna delavka Eva Erpič, ki se je specializirala na področju psihoterapije, brezplačno pomaga rešiti vašo težavo. Kliknite na https://www.preberite.si/imate-tezave-v-partnerskih-odnosih/ in ji opišite svojo težavo.
 
Eva Erpič je tudi predsednica društva Človeška toplina.

En komentar

  1. Mojca Vesel

    Tako žalostno … ampak, žal, takšne zgodbe so prepogoste. Dekletu priporočam v branje knjigo Strupeni starši, avtorice dr. Susan Forward in Craig Buck -a. In verjetno bi morali tudi starši že davno nazaj tudi prebrati to knjigo.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*