Ljubezen, seks in navezanost

Ljubezen je slepa. Ko se zaljubimo, je svet lepši in zdi se nam, da imamo popolnoma nov smisel. Šibka kolena in občutki metuljčkov v trebuhu so nam vsem znani. George Bernard Shaw je rekel nekoliko sarkastično, a kljub temu ni bil daleč od resnice: »Ljubezen sestoji iz precenjevanja razlik med eno in drugo žensko.« Ko se zaljubimo, se močno fokusiramo na osebo, do katere gojimo globoka čustva; pod preprogo pometemo vse kar nam pri tej osebi ni všeč in se osredotočimo na pozitivne stvari. Ko nas prevzame romantična ljubezen, nas navdaja val energije in razburjenja, ne moremo spati, jesti, se osredotočati na službo in druge pomembne vsakodnevne obveznosti.

Pride do močne telesne odvisnosti do osebe, ki jo ljubimo. Postanemo seksualno posesivni. Obratno pa seksualne posesivnosti ne bomo gojili, če ne gojimo globoke ljubezni, saj naš fokus ni tako usmerjen in naša čustva niso obremenjena. Seksualna posesivnost naj bi  imela poseben namen po Darwinu in to je, združiti dva človeka dovolj močno, da imata otroke.

Prva glavna značilnost ljubezni je hrepenenje. Hrepenenje, da bi bili z določeno osebo, ne le seksualno ampak tudi čustveno. Radi bi spali z osebo v katero ste zaljubljeni, hkrati pa bi radi tudi, da nas pokliče po telefonu in nam pove, kako rada nas ima. Druga glavna karakteristika je motivacija. Motor v naših možganih deluje s polno paro, ko si nekoga želimo. Potem pa je tukaj tudi obsesija. Raziskovalci so vprašali posameznike, ki so bili močno zaljubljeni, koliko časa razmišljajo o osebi v katero so zaljubljeni. Odgovorili so enako – ves čas. Kadar smo zaljubljeni so naši možgani izredno aktivni v tistem področju, ki se odziva na delovanje kokaina. Torej, romantična ljubezen ni emocija ali skupek emocij. V bistvu je »drive« oziroma gon. Prihaja iz motorja uma, je »hrepenenje, imeti, želeti«. Tisti del možganov, ko želite seči po koščku čokolade, ki si ga želite na vsak način. Je tudi bolj mogočen kot seksualni gon. Na primer, če nekoga vprašate ali bi preživel noč z vami in vas zavrne, najverjetneje ne boste padli v depresijo in storili samomor. Medtem pa nas nepotešena ljubezen lahko postavi v nelagoden položaj brezupja in izjemne žalosti. Mnogi zgodovinski romani opisujejo, da so ljudje živeli, ubijali in umirali v imenu ljubezni. Kot smo že najverjetneje izkusili vsi, zaljubljenost je nekaj najlepšega na svetu in hkrati nekaj najhujšega kar se nam lahko zgodi. Naši možgani so najmogočnejši sistem na zemlji za oboje, za doživljanje velikega užitka in globoke bridkosti. Če dobro pomislimo, imam tri možganske sisteme za reprodukcijo: 1) seksualni gon, 2) romantično ljubezen, odnos, obsesijo zaljubljenosti in 3) navezanost, tisti občutek mirnosti in varnosti, ki jo čutimo z dolgoročnim partnerjem. Seksualni gon vključuje to, da gremo v svet in skeniramo celotno paleto možnih partnerjev. Romantična ljubezen vključuje to, da smo sposobni fokusirati svojo energijo le na enega posameznika, navezanost pa poskrbi, da smo sposobni tolerirati osebo s katero smo. Vsaj dovolj dolgo, da lahko vzgojimo otroke.

Pogledali bomo dva najbolj razširjena moderna socialna trenda v današnji družbi, ki vplivata na omenjene tri sisteme. Eden je sprememba ženske vloge kot gospodinje  nazaj v svet delovne sile in ustvarjanja kariere. S tem se zapira prepad med moškimi in ženskami v luči ekonomske moči, blaginje in izobrazbe. Ker sem zapisala »nazaj« v delovno silo, sem s tem želela poudariti, da trend ni nov. Milijone let so ženske na tleh Afrike prispevale k delu. Domov so prihajale s 60% do 80% dobrot. Dvojni prihodek je bil standard. Ženske so bile obravnavane ekonomsko, socialno in seksualno enako kot moški. Na kratko bi lahko rekli, da se premikamo naprej v preteklost. Z industrijsko in postindustrijsko revolucijo se ženske zopet vračajo na trg in zahtevajo status, ki so ga imele milijone let nazaj. To pa ima velik vpliv na seks, romanco in družinsko življenje. Ženske pričenjajo izražati svojo seksualnost. Še vedno med mnogimi velja prepričanje, da so moški prešuštniki. Vendar, malo v hecu in malo zares lahko postavim vprašanje – s kom pa mislite, da imajo ti moški  spolne odnose? Torej, kar se tiče prešuštništva, smo v enakovredni poziciji. V zahodnem svetu so ženske bolj zgodaj spolno aktivne, imajo več partnerjev, izražajo manj kesanja do partnerjev, poročijo se kasneje, imajo manj otrok, zapustijo slabe zakone, da dobijo boljše. Priča smo dvigu seksualne ekspresije pri ženskah. Vračamo se tudi v antični svet zakona – enakovrednost. Enaindvajseto stoletje naj bi pisalo tako imenovan simetrični zakon, to je zakon med dvema enakovrednima. Prav tako smo priča porastu romantične ljubezni. 86% moških v Ameriki pravi, da se ne bi poročili, če ne bi bili zaljubljeni. Zdi se, da nas čaka tudi prihodnost bolj stabilnih zakonov. Razlog za to je drugi najpopularnejši moderni trend –  staranje populacije.  Po mnenju nekaterih bi moralo biti obdobje srednje starosti obravnavano do 85 leta. To pa zato, ker v tej starostni skupini od 76 do 85 let, s 40% ljudmi ni nič narobe. Podatki kažejo, da s starostjo upada verjetnost ločitve. Stopnja ločitev v Ameriki je stabilna in celo kaže na rahlo upadanje. Če je kdaj obstajal čas, da imamo dobre zakone, je ta čas sedaj.

Kljub temu pa ni vse zlato, kar se sveti. Kakorkoli, omenjeni trije možganski sistemi – poželenje, romantična ljubezen in navezanost ne gredo vedno skupaj. To je seveda možno, zato tudi priložnostni seks ni tako priložnosten. Z orgazmom dobimo dozo dopamina, dopamin pa je povezan z romantično ljubeznijo. Lahko se torej zaljubimo v osebo, s katero priložnostno seksamo. Z orgazmom potem dobimo še dozo oksitocina in vazopresina; ta dva sta povezana z navezanostjo. Zato lahko čutimo kozmično povezanost z nekom potem, ko se ljubimo z njim. Vendar ti trije sistemi niso vedno povezani med seboj. Lahko čutimo globoko navezanost do dolgoročnega partnerja, medtem ko čutimo globoko romantično ljubezen do nekoga drugega,  medtem ko čutimo seksualni gon do ljudi, ki so nepovezani s partnerjem. Na kratko, sposobni smo ljubiti več kot eno osebo naenkrat.

Naj omenim še eno skrb. Veliko ljudi v sodobnem svetu jemlje antidepresive. Antidepresivi dvignejo nivo serotonina in zatrejo dopaminski tok. Dopamin je povezan z romantično ljubeznijo. Poleg tega antidepresivi ubijejo tudi seksualni gon. In ko ubiješ seksualni gon, ubiješ orgazem in ko ubiješ orgazem, ubiješ poplavo “drog”, povezanih z navezanostjo. Stvari v možganih so povezane in ko zmotimo en sistem, zmotimo drugega in tako naprej. Svet brez ljubezni pa je mrtev svet. Zato se je vredno potruditi, da bi bilo naše poželenje, romantična ljubezen in navezanost v ravnovesju in združeni v odnosu do našega partnerja.

2 komentarja

  1. Zanimivo razmišljanje in predvsem zelo pozitivno do žensk. Čestitam.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*