Maščobne kisline omega 3



V razvitih deželah na Zahodu ( ZDA, Velika Britanija, Nemčija) je dnevno zaužitje esencialnih  omega -3 maščobnih kislin zelo nizko. Te maščobne kisline telo ne more proizvesti samo, vendar imajo zelo pomembno vlogo pri gradnji in krepitvi možganov ter ohranjanju ravnovesja v njem.  Dve tretjini možganov je sestavljeno iz maščobnih kislin. Le-te so temeljna sestavina membran živih celic. Dejstvo je tudi, da se vsa zaužita hrana vgrajuje v membrane.

maščobne kisline omega 3

Omega-3 maščobne kisline pa so še posebej pomembne za nosečnice. Če ni dovolj le-teh, lahko pride do poporodne depresije in prezgodnjih porodov.   Poudarek je na lahko.  Nekatere prenašajo bolje nekatere slabše,  odvisno od vsake posameznice.

Če ne upoštevamo naravnih nesreč in  drugih onesnaževalnih okoliščin, prevlada dejstvo, da so ljudje v Aziji bolj srečni in zdravi na splošno kot na Zahodu, v razvitem svetu. Zakaj. Zato ker imajo manj predelane  industrijske hrane. Več je zelenjave, sadja, rib in riža. Neskladje med  tem, kar potrebujejo možgani in tem, kar dobijo preko hrane, se kaže v boleznih. Kje je več bolezni srca in ožilja, če pogledamo na karto sveta? Med Američani in Evropejci ali med Azijci? Na Vzhodu lahko zaužijejo kakšen gram maščobe več, saj  imajo tropske sadeže kot so ananas, ki je znan po tem, da topi maščobe, pa banane…  Ste že kdaj poskusili banane v eksotičnih deželah? Kaj pa pri nas? Mogoče poznate koga,  ki je preizkusil obe različici banan?  Jaz poznam samo našo ponudbo, pravijo pa, da so neprimerljive in ko enkrat poskusiš pravo banano, ne maraš več t.i. slovenskih. Sam menim, da to sploh ni daleč od resnice.

Pa se vrnimo k omega-3 kislinam. Prehrana bogata z omega -3 kislinami dolgoročno pripelje do povečanja energije in pozitivnega razpoloženja v čustvih.

 Omega 3 ali omega 6?

Čeprav potrebujemo oboje, pa  so omega-3 maščobne kisline boljše in bolj pomembne za naše zdravje.  Zakaj? Omega-3 izvirajo iz alg, planktona in nekaterih vrst listnatih rastlin. Omega-6 pa izvirajo predvsem iz žit in z njimi je bogata večina rastlinskih olj ter živalskih maščob. Dandanes se večina živali krmi z žiti in nič več z rastlinami, kot je trava (tovrstna oblika krme je bila še do pred nekaj deset leti povsem običajna in pravzaprav edina možna), kar dejansko pomeni, da je že po naravi  v mesu živali več omega-6 maščobnih kislin. Poleg tega je tudi v vseh predelanih živilih dosti olja, bogatega z omega-6.  Torej je neizpodbitno dejstvo, da zaužijemo več omega-6, kar posledično pomeni da imamo manjko omega-3 maščobnih kislin.

Srčno žilne bolezni in Omega-3

Vzemimo Francoze za primer. So gurmani in znajo uživati v hrani.  Zvečer se zberejo za mizo in prediskutirajo celoten dan. Večerja traja  najmanj dve  uri.  Popijejo tudi veliko vina, ampak kako to, da so tako zdravi? Na jedilniku  imajo veliko sadja in zelenjave, ribe, oljčno olje in vino v mejah normale. Imajo kulturo pitja vina in prehranjevanja. S tem, da pri vsakem hodu postrežejo drugo vino. In kaj še imajo vedno pri roki, vsaj na jugu? Vodo, ohlajeno v steklenicah.   Poleg pravilne prehrane uporabljajo tudi  eko materiale. To pa tudi nekaj šteje,  mar ne?

Kje najdemo omega-3

Kot omenjeno ribe in morski sadeži.  Kateri? Važno je, da niso gojeni oz. gojene.  Pa tudi pri gojenih je odvisno, kakšno hrano jim dajejo.  Vendar vseeno, nekaj nasvetov:

  • Najzaneslljivejši vir omega-3 in najmanj zastrupljene s težkimi kovinami so manjše ribe , ker so na začetku prehranjevalne verige – skuše, sardele(cele, ne nasoljeni fileti, ki jih dobimo na pici),  sardine,, slaniki, tuni, vahnje postrvi
  • Rastlinski viri omega-3 pa so v lanenem semenu ( lahko zaužijemo v surovi obliki ali mletega alirahlo prepraženega), laneno olje, repično olje, konopjlino olje in orehi,  v majhnih delcih tudi v zeleni listnati zelenjavi, portulaku, špinači.
  • Meso divjih živali prav tako vsebuje več omega -3 kot gojene živali, saj se prehranjujejo  s travo in naravnim listjem, za razliko od gojenih živali
živilo Količina omega-3
100g skuš 2,5g
100g slanikov 1,7g
100g tunine (tudi v konzervi) 1,5g
100 g celih sardel 1,5g
100g lososa 1,4g
100g sardin 1g
Laneno seme (lahkjo jemo celo, mleto ali rahlo praženo) 2,8g
Laneno olje , 1 žlica 7,5 g
Repično olje, 1 žlica 1,3g
Orehi, 1 skodelica 2,3g
Portulak, 1 skodelica 457mg
Špinača, 1 skodelica 384mg
Alge( sušene), 1 žlica 268mg
Spirulina, 1 žlica 260mg

In za konec še citat Hipokrata, ki je vedno bolj aktualen: »Tvoje zdravilo naj bo hrana  in tvoja hrana naj bo zdravilo.«

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*