Naravni biseri Slovenije: Menina planina



Prostrana gozdnata kraška planota Menina planina leži na nadmorski višini okoli 1200-1500 metrov na vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp, med planotami v osrednjem delu Slovenije, in vzbuja upanje na lepe panoramske poglede na skalno verigo vrhov.

Menina planina - foto: Barbara Debeljak
Menina planina – foto: Barbara Debeljak

Menina planina je obsežna sredogorska kraška planota. Na jugu jo omejuje Tuhinjska dolina, na zahodu prelaz Črnivec, na vzhodu meji na Dobroveljsko planoto in na severu na Gornjegrajsko kotlino.

Menina planina - foto: Barbara Debeljak
Menina planina – foto: Barbara Debeljak

Na Menini planino nas vodijo številne ceste, ki omogočajo izletnikom enostaven dostop do bližine vrhov in drugih ciljev. Do vrha, kjer je planinski dom, vodi več markiranih poti iz doline Drete in Tuhinjske doline. Poti vodijo večinoma po gozdu, so precej dolge in ne najbolj razgledne.

Menina planina - foto: Barbara Debeljak
Menina planina – foto: Barbara Debeljak

Ime je dobila po menihih iz gornjegrajskega samostana, ki jim je nekdaj pripadala. Pod Menino planino, v Gornjegrajski kotlini, v predgorji Kamniško – Savinjskih Alp, leži Gornji Grad. Po dolini teče reka Dreta, ki se pri Nazarjah izlije v Savinjo. Naselbinska značilnost doline so razložena naselja z oblikovanim jedrom na ravninskem delu kotline in samotne kmetije, raztresene po hribovju. Gornji Grad je največje naselje in upravno središče večinoma agrarne okolice, ki ga zaznamujejo pomembni zgodovinski in kulturni spomeniki. Tu je bil nekoč sedež ljubljanske škofije, danes pa se kraj ponaša z največjo katedralo v Sloveniji. Gornji Grad je tudi čudovito izhodišče za izlet na Menino Planino. Pot je lepo markirana z markacijami in smerokazi.

Menina planina - foto: Barbara Debeljak
Menina planina – foto: Barbara Debeljak

Z najvišjega vrha (Vivodnik 1508 m) je čudovit razgled na osrednji del Kamniških Alp. Sredi valovitega kraškega površja, na katerem se izmenjujejo travišča z vedno bolj prevladujočim gozdom. Razgledni stolp nas povzdigne nad gozd in nagradi z razgledom. Drugo največkrat obiskano pa je območje Šavnic, z najvišjim vrhom Goli vrh, na južnejšem delu planote, kjer je nadmorska višina nekoliko nižja, vendar površje ni poraslo. Na Golem vrhu lahko vidimo tudi alpska zelišča, ki kljub bližini Alp na Menini niso tako zelo pogosta.

Menina planina - foto: Barbara Debeljak
Menina planina – foto: Barbara Debeljak

Planota je najbolj obljudena poleti, ko tu pasejo. Menina planina je še vedno pomembna za pašo živine, čeprav se je njeno število sedaj zmanjšalo in nekatera travnata območja prerašča gozd. Večji del, razen območja okoli razglednega Golega vrha, prerašča gozd, ki se hitro obnavlja, ko preneha paša. Poleg Velike planine je bila nekoč drugo največje planšarsko naselje v Savinjskih Alpah.

Menina planina - foto: Barbara Debeljak
Menina planina – foto: Barbara Debeljak

Jezero Biba leži v kotanji na severovzhodnem delu planine. Nastalo je na zaplati neprepustnih skrilavcev. Verjetno pa so luknjičavo kraško dno zatesnjevali tudi pastirji, saj je za pašo živine bistvena voda za napajanje. Jezerce Biba je skromen, a pomemben vir vode za živino, ki se pase na Menini. Okoli 90 metrov dolgo in 50 metrov široko jezerce je naravni spomenik. Njegov obseg je odvisen od količine padavin.

Menina planina - foto: Barbara Debeljak
Menina planina – foto: Barbara Debeljak

Na severnem delu planote se nahaja jama Jespa. Ledena jama leži v bližini Doma na Menini, na severnem koncu, med glavnim vrhom Vivodnikom in severnim robom planote. Vhod v jamo je na dnu 30 metrov globokega kraškega udora, v katerega vodi steza. Sestop do dna terja nekaj lažjega plezanja. Steza nas varno popelje na dno, ob spustu pa jasno začutimo spremembo temperature, ki se izrazito niža. Za jamo sta značilna toplotni in rastlinski obrat. Toplotni obrat ali temperaturna inverzija je pojav, ki ga srečamo tudi v jamah na Kočevskem, Trnovskem gozdu, Snežniku ali večjih globelih na Notranjskem in Krasu. Temperaturna razlika se kaže tudi v rastlinstvu, saj je v spodnjih delih razvita subalpinska vegetacija. Na južnem delu udora je več rovov z ledenimi slapovi. Ta čudovita jama slovi tudi po jamskih hroščih. Na Menini planini so pogosti različni kraški pojavi. Višji deli območja so praviloma s površinskimi vodami redki, na njihovih vznožjih pa so pogosti izviri.

Menina planina - foto: Barbara Debeljak
Menina planina – foto: Barbara Debeljak

Danes vse prepogosto pozabljamo, da živimo na enem najlepših kotičkov na našem planetu, ki je poln naravnih biserov. Menina planina je zagotovo eden izmed njih. Še več naravnih biserov Slovenije pa si lahko ogledate na povezavi:  NARAVNI BISERI SLOVENIJE

 

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*