Se še spomnite naših babic, njihovih nasvetov, njihovih kuharskih receptov? Zvečer so se utrujene vrnile z njive in nam postregle večerjo s koruznimi žganci in belo kavo. Zjutraj smo pozajtrkovali kruh z doma pripravljenim maslom in lipovim čajem. Lipo so seveda predhodno obrale z domačega drevesa in jo skrbno hranile, da bi nas pozimi ozdravile nadležnih prehladov in zniževale povišano telesno temperaturo. V času, ko ni bilo prehladnih obolenj, je bila na jedilniku mlečna kaša. Veljala je za hrano revežev, zato nisem z nikomer govorila o tem. Tudi kosilo je bilo z domačega vrta. Spomnim se, kako žalostno sem pogledovala na krožnik zelja pred seboj, ker ga resnično nikoli nisem marala. Takrat smo si želeli vse kaj drugega, le tega ne, kar smo imeli. Oh, kako danes pogrešam čas naših babic!
Težko bi rekli, da nam je čas , v katerem živimo danes, prav posebej naklonjen. Razen seveda, če smo se rodili kot potomci vplivnih politikov ali posameznikov, ki so si na račun ljudstva zgradili velike imperije. Ampak, saj nočem govoriti o tem. Nekje globoko v sebi celo verjamem, da nimajo mirnega spanca. To temo sem načela iz enega samega razloga. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je mlajša populacija vse bolj dovzetna za številne bolezni, ki so bile včasih značilne za starejše ljudi. Splošno znano je, da se mladi vse pogosteje srečujejo z neplodnostjo. Zakaj? Način življenja, negotovost, strah, nezaposlenost ali mobing na mizerno plačanih delovnih mestih so prav gotovo dejavniki, ki jih ne moremo kar prezreti. Preteklo bo še kar nekaj časa, da se bodo te stvari spremenile na boljše. Vedno pa obstaja kakšna možnost, pa čeprav neznatna, ki pa lahko vsakemu posamezniku prinese pozitiven rezultat.
Poskusimo narediti zase nekaj dobrega. Vrnimo se v čas naših babic. Poskusimo se upreti vabljivi, z zelo domiselnimi marketinškimi potezami oblikovani embalaži, v naprej pripravljene hrane na trgovskih policah.
Nisem zagovornik veganstva, pa da ne bo pomote, tudi nasprotnik ne. Vsakdo ima pravico do svobodne odločitve. Prisegam pa na zdrave učinke prosene kaše. Prav tiste kaše, ki je bila označena kot hrana za reveže in sem se je desetletja nazaj sramovala, in jo le s težavo pogoltnila pred odhodom v šolo.
Proso so uživali že v kameni in bronasti dobi. Poleg lana ga uvrščamo med najstarejše kulturne rastline. V srednji Evropi si je nevesta pred poroko proso natresla v čevlje, svatje pa so mladoporočenca po končanem obredu posipali s prosom, zato ker je proso simboliziralo vztrajnost in plodnost.
Gre za nezahtevno žito, ki uspeva tudi na dokaj nerodovitnih tleh. Botaniki ga uvrščajo med pražita.
Je žito z alkalnim učinkom, kar pomeni, da blokira razmnoževanje gnilobnih bakterij, je antioksidant in ne vsebuje glutena, je bogato z vitaminom B in holinom, vsebuje silicijevo kislino v topni obliki, kar organizmu omogoči njeno absorbcijo, vsebuje kremenčevo kislino in precej beljakovin:
- pospešuje odvajanje vode iz telesa
- uravnava črevesno floro
- izboljšuje prebavo
- ugodno vpliva na razpoloženje
- pomaga znižati holesterol
- izboljšuje vid
- razstruplja telo
- koristi zobni sklenini
- koristi trdnosti nohtov
- koristi čvrstosti las
- pomaga pri težavah s kožo
Proso lahko v vsakdanji prehrani nadomesti riž ali krompir. Uporabimo pa lahko tudi prosene kalčke, ki jih dodajamo solatam ali prilogam.
