Moja Slovenija

Slovenija je prelepa dežela in premalo se zavedamo njenih naravnih lepot in znamenitosti. Pristno Slovenijo predstavljajo tudi naše kulinarične značilnosti.  Dobro je vedeti kaj vse imamo v tej naši mali, ampak lepi deželi in kaj vse nas obdaja.

Blejsko jezero

Lipicanec:

Lipicanec je pasma konj, vzrejena v Lipici od tu tudi ime Lipicanec. Pasma Lipicanec je nastala na Krasu leta 1580. Lipicanec je tudi eden od slovenskih simbolov, upodobljen je na kovancu za 20 centov. Lipicanci so živahnega temperamenta, dobro učljivi, zelo primerni za klasične dresurne elemente. Zanimivo je tudi, da se žrebički skotijo črni, nato postajajo čedalje bolj sivi in šele pri starosti 5-7- let postanejo beli.  Seveda si lahko te čudovite Lipicance v kobilarni Lipica tudi ogledate.

Kraški ovčar:

Kraški ovčar ali kraševec je edina slovenska avtohtona pasma psov. Vzrejeni pa so bili za pastirske pse, zdaj pa jih uporabljamo za družinske pse. Kraški ovčar je inteligenten pes, ko je čuval črede, je moral sam presoditi situacijo. Zato je suveren pes, ki se človeku ne bo nikoli popolnoma podredil, z dosledno vzgojo pa ga lahko naučimo dobre poslušnosti.

Blejsko jezero:

Blejsko jezero leži  na nadmorski višini 475m,  ob vznožju Pokljuke,  ime je dobilo po Bledu. Blejsko jezero je nastalo iz Bohinjskega ledenika.  V dolžino meri 2120m, v širino 1380m, največja globina pa je 30,6m. Celotna površina pa je 1,45km².  Jezero pa je bilo v začetku večje in obsežnejše in je imelo tudi dotok proti dolini Save Bohinjke. Bohinjsko jezero je tudi ena najbolj prepoznavnih turističnih točk v Sloveniji. Znano pa je tudi po mednarodnih veslaških tekmovanjih. Na njem je tudi otoček do katerega lahko pridete z blejsko posebnostjo, ki se imenuje »pletna«.

Nad jezerom na strmi skali pa stoji Blejski grad:

Blejski grad stoji visoko 139 metrov nad jezersko gladino.  Blejski grad naj bi bil najstarejši grad v Sloveniji. Grajska poslopja so razvrščena ob spodnjem in zgornjem dvorišču.  Blejski grad pa vsebuje: grajsko klet, grajsko kovačnico, viteško dvorano, grajsko kapelo, muzej, grajsko tiskarno, vodnjak. Poleg turizma pa služi blejski grad tudi za protokolarne obiske in poroke.  Pomembnejši takšni  obiski v preteklosti na blejskem gradu so bili: 1959 je blejski grad obiskal zadnji etiopski cesar Haile Selassie, 1985 ga je obiskal nemški kancler dr. Helmut Kohl, 2001 je grad obiskala takratna prva dama Združenih držav Amerike Laura Bush, v spremstvu Štefke Kučan, 2006 ga je  obiskal  monaški  knez  Albert II, junija 2013 pa sta iz Velike Britanije obiskala grad princ Edward z ženo Sophie.

Blejsko jezero z otočkom in cerkvijo  ter  skupaj z blejskih gradom je tista turistična točka, ki je skozi stoletja postala prepoznavna doma in po svetu.

Včasih zasenčeno od Blejskega jezera, ampak ravno tako prečudovito je največje stalno in naravno Bohinjsko jezero. Jezero je tudi nastalo zaradi intenzivnega erozijskega delovanja Bohinjskega ledenika. Bohinjsko jezero leži v osrčju Triglavskega narodnega parka in velja za slovensko naravno znamenitost. V dolžino meri kar 10,9 km, na 526 nadmorske višine, največja globina pa je 45m. Po površini ga v Sloveniji presegata le še Cerkniško jezero (kadar je napolnjeno) in umetno – Ptujsko jezero.

Na enem najlepših predelov Julijcev pa se bohoti v vsej svoji lepoti Dolina Triglavskih Jezer:
Dolina Triglavskih jezer  je alpska dolina med Bohinjem in Trento z jezero. Dolga pa je približno 8 km. Dolino pa so prej tudi poimenovali »Jezerska dolina«.

Prvo jezero- »Jezero pod Vršacem« prekriva led še v poletju.

Malo južneje leži« Mlaka v Laštah«, ki poleti tudi pogosto presahne. Še malo južneje naprej leži drugo Triglavsko jezero-»Rjavo jezero«, ki je dolgo 150m, široko 100m in globoko 10m; blizu je tretje jezero- »Zeleno jezero«, ki je zaradi alg rahlo zelenkasto. Globoko je 2m.

Veliko jezero je največje in najgloblje Triglavsko jezero. Dolgo je 300m, široko 120m in globoko 15m. Leži pa 1830m nad morjem. Imenujejo ga tudi »Jezero v Ledvicah«.

Peto in šesto jezero je »Dvojno jezero«, leži pa 1685 metrov nad morjem.

Sedmo jezero pa je »Črno jezero«. Ime pa je dobilo zaradi lege v kotanji sredi gozda.  Leži pa na 1319 metrih nadmorske višine in je zato tudi najtoplejše izmed sedmih jezer.  Jezero pa je dolgo 150m, široko 80m in globoko do 6m.

Ta jezera so tudi nastala zaradi ledeniškega preoblikovanja. Še posebej so ostanki ledeniškega delovanja vidna pri »Dvojnem jezeru«, kjer oba jezera loči ledeniška grbina.

Lepote naše Slovenije pa lahko predstavimo tudi s pomočjo slovenske hrane in pijače.

Slovenska potica:  je ena od izvirnih slovenskih sladic. Sestavljena je iz vzhajanega testa in nadeva. Najbolj značilen  pa je orehov nadev.

Prekmurska gibanica:  je tradicionalna značilnost prekmurske kulinarike, jo pa tudi uvrščamo med slovenske nacionalne kulinarične specialitete.

Kraški pršut:  Pršut je sušeno svinjsko stegno. Tradicionalno so ga uživali ob koncu večjih del: žetve, košnje, trgatve in ob večjih praznikih: žegnanje, poroka, velika noč

15.06. 2012 ga je  Evropska komisija uvrstila med »zaščiteno geografsko označbo«.

Cviček:  je rdeče suho vino, pridelano iz rdečih in belih sort grozdja.

Vsebuje: rdeče sorte grozdja (približno 65%) in bele sorte grozdja (približno 35%). Od leta 2001 je Cviček tudi zakonsko zaščiten z oznako tradicionalnega poimenovanja. Pridelujejo ga v vinorodni deželi Posavje, natančneje v dolenjskem vinorodnem okolišu.

Slovenija očara s svojimi naravnimi znamenitostmi, lepoto narave vse od Julijskih Alp pa vse do naše slovenske Istre, vinorodnih okolišev, naravnih slapov, jezer in še mnogih drugih  prelepih krajev  kamor lahko gremo. Ne manjka pa tudi prijaznih ljudi. Po svetu pa je znana kot dober  kraj za oddih od težkega vsakdana.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*