MOOC in prihodnost univerzitetne izobrazbe

Še pred nekaj leti je bila kratica MOOC nepoznana, dandanes pa jo pozna večina ljudi, ki spremlja dogajanja povezana z univerzitetnim izobraževanjem.

MOOC (Massive Open Online Course) je kratica za masivne odprte internetne predmete. Odprta za vse ljudi, ki imajo dostop do računalnika in internetne povezave, brez protiplačila ali drugih omejitev. Celoten predmet se izvaja na internetu.

Najprej se je kratica pojavila leta 2008, ko se je 25 študentom univerze v Manitobi pridružilo čez 2000 ljudi. Celotna izkušnja je bila sestavljena tako, da sta profesorja povedala, s čim se bosta ukvarjala naslednjih 12 tednov, vsak pa je dobrodošel da se pridruži. In vsak lahko sodeluje toliko kolikor želi. Študentje postanejo voditelji procesa, saj večina informacij pride od njih.

MOOC in prihodnost univerzitetne izobrazbe

Ta način delovanja je še danes poznan pod kratico cMOOC, kjer c stoji za povezanost (connectivity).

Vendar se dandanes več pozornost namenja xMOOC predmetov, kjer x stoji kot znak razširitve koncepta (eXtended). Odmeven začetek se je zgodil leta 2011, ko je Standford ponudil tri predmete na internetu: umetno inteligenco, strojno učenje in uvod v podatkovne baze.

xMOOC so, za razliko od cMOOC, bolj podobni tradicionalnem poučevanju na univerzah. Večina jih vsebuje filme, preko katerih je razložena snov, različne naloge za vajo in preizkus znanja in kraj, kjer si lahko študentje izmenjujejo informacije. A večina prenosa informacij še vedno poteka od profesorja do učenca.

Tako lahko vsak, ki ima dostop do interneta, prisostvuje predavateljem iz najboljših univerz po celem svetu. Univerze kot so Harvard, Stanford, Berekley, MIT in Princeton ponujajo nekatere svoje predmete preko MOOC platform. Tudi najboljše univerze iz drugih držav se zavedajo pomena MOOCov. Med njimi so Tokijska univerza (Japonska), univerza v Torontu (Kanada), univerza v Københavnu (Danska) in tehniška univerza v Münichu (Nemčija).

Še pred letom dni je bilo splošno prepričanje, da izobrazba preko MOOCov ne more izpodriniti univerz v njihovem delu. Ker se MOOC predmeti niso šteli kot del izobrazbe, je večina ljudi mislila, da bodo univerze še dolgo uspevale kot take.

ŠtudiranjeA že v zadnjem letu so se zgodile spremembe. Udacity je začel ponujati nekatere MOOCe za kreditne točke, ki se lahko porabijo v višjem šolstvu v Kaliforniji in Coursera ima trenutno 5 MOOCov za ACE kreditne točke, ki se lahko uveljavljajo pri nekaterih univerzah v ZDA.

A tudi v Evropi nismo v zaostanku. Preko Iversity so tudi Evropske univerze začele ponujati podobno storitev. Trenutno ima 3 MOOCe, kjer je možno po opravljenem predmetu pisati izpit na fakulteti in za to dobiti ECTS točke. Res je da so trenutno vsi trije MOOCi v ponudbi v nemščini, a je to prvi korak.

Evropa ima zaradi Lizbonske konvencije iz leta 1997 prednost pred Ameriko. Sporazum ki ga je ratificirala večina od 47 držav Sveta Evrope in še nekatere nečlanice govori o priznavanju visokošolskih kvalifikacij in je podlaga za Bolonsko reformo in ECTS sistem.

Po tem sporazumu lahko univerze ne priznajo teh točk kot del njihovih diplom le če se vsebinsko ne ujemajo z njimi. Tako se ti predmet algoritmi in podatkovne strukture najverjetneje ne bodo šteli pri študiju filozofije, se pa lahko štejejo pri študiju računalništva.

Tako bi lahko ljudje, ki želijo hitreje priti do diplome že v srednji šoli nabrali dovolj kreditnih točk, da bi imeli prvi letnik pri vpisu že narejen. In tudi univerze bi bile na tapeti, saj bi lahko znanje pridobili od najboljših univerz na svetu. Tako bi morale univerze ponujati še druge stvari, ne pa samo predavanja in diplomo na koncu.

Seveda pa se ta prihodnost ne bo zgodila, dokler je študentom v Sloveniji lepo, ker imajo status. Lahko delajo preko študentskega servisa in so tako cenejša delovna sila, imajo subvencionirano prehrano in prevoz ter plačanega zdravstvenega zavarovanja. Zaradi tega se večini ne mudi z končevanjem fakultete in še vedno se nekateri vpišejo na fakulteto le zaradi statusa.

Lahko pa se enako storitev uporabi tudi na drugi način, če se bodo tudi naše fakultete odločile za ponujanje stopitev po principu MOCCa. Tako bi lahko prenašanje informacij prestavili na čas izven predavalnic. Nato pa bi na predavanjih in vajah imeli le diskusije, dodatne razlage in podobno. A le za tiste študente, ki bi jih predmet zanimal.

Tako v bližnji prihodnosti verjetno še ne bomo videli sprememb, a le te se dogajajo. Počasi, a zanesljivo. Tudi naše univerze se bodo morale čez čas prilagoditi. Trg univerzitetnega znanja se odpira…

En komentar

  1. Ravno danes sem se prijavila na enega izmed teh programov, potem pa vidim ta članek! Super, da se piše op tem in da čimveč ljudi najde kaj zase, res je ogromno znanja na dosegu klika!

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*