Motnje ščitnice

O tem, kakšno pomembno vlogo ima pravilno delovanje ščitnice in kaj sploh ščitnica je, je bilo več povedano že v tem prispevku. Tokrat pa nekoliko podrobneje o motnjah. Katere so, kako jih prepoznati in tudi premagovati?

Najpogostejše motnje so:

  •     Hipotiroza oz. premajhno delovanje ščitnice (hipo stanje),
  •     Hipertiroza oz. prekomerno delovanje ščitnice (hiper stanje),
  •     Golšavost oz. povečana ščitnica,
  •     Ščitnični vozli,
  •     Rak ščitnice,
  •     Tiroiditis- vnetje ščitnice.

 

Hipotiroza oz. premajhno delovanje ščtinice

Hipotiroza je stanje, do katerega pride zaradi zmanjšanega delovanja ščitnice. Ta tako ne proizvede zadostnega števila hormonov, ki so nujno potrebni za zdrav razvoj in delovanje celotnega organizma. Gre za zelo pogosto motnjo, ki največkrat prizadene ženske.

Njen nastanek največkrat pozvročijo sledeče bolezni oz. dejavniki:

  • Hashimotov tirioditis,
  • limfocitni tirioditis,
  • uničenje ščitnice zaradi zdravljenja oz. obravnavanja z radioaktivnim jodom,
  • razna zdravila,
  • operacija ščitnice,
  • hudo pomanjkanje joda in
  • bolezen hipofize ali hipotalamusa.

Simptomov premajhnega delovanja ščitnice je veliko in včasih so lahko tako splošni in morda tudi neizraziti, da traja kar nekaj časa, da se ugotovi, da gre za zmanjšano delovanje ščitnice in ne zgolj utrujenost, stres ali preprosto staranje. Zgodi se lahko celo, da pri blagi hipotirozi simptomov sploh ni občutiti. 


Najpogostejši znaki premajhnega delovanja ščitnice so:

  • utrujenost
  • pridobivanje na telesni teži
  • neprenašanje mrazu
  • občutek depresije
  • suhi, tanki in lomljivi lasje, ki izpadajo
  • suha koža
  • krči in bolečine v mišicah
  • zaprtje
  • zatekanje nog
  • povišan holesterol
  • zmanjšana koncentracija
  • težave s spominom
  • hripavost in občutek bolečega grla,…

Slabše kot ščitnica deluje, bolj izraziti postajajo simptomi. Poleg že zgoraj naštetih, se lahko pojavijo tudi težave z očmi  in vidom, upočasni se lahko bitje srca, zmanjša telesna temperatura,…V primeru, da hipotiroza ni ustrezno zdravljena, lahko  pride do hujših zapletov in raznih bolezni, med drugim tudi do t.i. miksedemske kome. Gre za smrtno nevarno stanje, do katerega pride zaradi dolgo neprepoznane oz. nezdravljene hipotiroze, ki ga sprožijo bolezni, stres in okužbe ter zahteva takojšnjo bolniščno oskrbo.

Ščitnica

Sicer je ob zmanjšanem delovanju ščitnice  povečini in praviloma potrebna doživljenjska terapija z nadomestnimi hormoni ter redne kontrole, s katerimi se preverja, kako je z delovanjem ščitnice in izločanjem ustrezne količine hormonov. 

Hipertiroza oz. prekomerno delovanje ščitnice

Nasprotno od hipotiroze, je hipertiroza stanje, pri katerem ščitnica deluje preveč in proizvede presežek hormonov, ki krožijo po krvi. Najpogosteje se med krvice za njen nastanek prišteva:

  • bazedovko (Basedow-ova ali Graves-ova bolezen, avtoimunska bolezen)
  • avtonomno tkivo ščitnice
  • obremenitve z jodom

Najpogostejši simptomi so:

  • utrujenost
  • hujšanje, kljub normalnemu ali povečanemu teku in nezmožnost zrediti se
  • nemir in napetost
  • tresenje
  • slabo prenešanje vročine
  • mehka, topla in vlažna koža
  • izpadanje las
  • psihična labilnost
  • motnje v koncentraciji
  • oslabelost mišic
  • motnje menstrualnega ciklusa in težave z zanositvijo

Izredno pomembno je, da se to stanje čim prej prepozna in prične zdraviti, saj so v nasprotnem primeru možne hude komplikacije in nastanek nepopravljih posledic. Posebej lahko ogrozi srce in ožilje- pojavi se lahko t.i. palpitacija (prekomerno bitje srca), pospešen utrip v mirovanju, razne motnje srčnega ritma, pri starejši populaciji pride tudi do srčnega popuščanja.

Za zdravljenje se največkrat uporabljajo tirostatiki ali radioaktivni jod, včasih se ščitnica tudi odstrani.

Golšavost oz. povečana ščitnica

Glej, tale pa ima golšo, je gotovo stavek, ki ga je že marsikdo slišal, četudi ne mogoče povsem razumel. Golšavost preprosto pomeni to, da se ščitnica poveča, nekako zraste ter ni nujno povezana s slabšim delovanjem ščitnice. V primeru, ko ta še vedno proizvaja zadostno količino hormonov, govorimo o evtriotični golšavosti. Do njenega pojava najpogosteje pride zaradi pomanjkanja joda v prehrani, skupaj z genetskim oz. dednim zapisom ter nekaterimi drugimi zunanjimi dejavniki, kot so recimo kajenje, dodatki v hrani in uživanje nekaterih zdravil. Kot večina ščitničnih motenj, je tudi ta pogostejša pri ženskah.

Težave povzroča predvsem na mestu samem, pojavi se občutek tiščanja in tujka na mestu, kjer pride do povečanja. Pojavijo se lahko tudi težave z dihanjem (v primeru, ko pritisne na sapnik), če se ščitnica zelo poveča, se lahko povečajo tudi vene na vratu, kar moti pretok krvi.

V kolikor obstaja sum, da je ščitnica povečana oz. da je prisotna golšavost, bo potrebno obiskati tirologa, kamor vas bo napotil osebni zdravnik.

Ščitnični vozli

Opišemo jih lahko kot majhne, s tekočino napolnjene kepice, ki se pojavljajo na ščitnici ali ob njej in so zelo pogost pojav, ki je v večini nenevaren in ne ogroža življenja. Pogosto ostanejo skriti in se njihova prisotnost ugotovi šele na zdravniškem pregledu.  Kakšno zdravljenje je potrebno, je odvisno od samega vozla in dejanskega stanja. 

Večinoma ne pozvročajo posebnih simptomov, se pa lahko nekateri povečajo do te mere, da so vidni in otipljivi ter povzročijo težave z dihanjem. Zgodi se lahko, da ščitnica zaradi vozlov prične proizvajati presežek hormonov, kar se pokaže z nekaterimi simptomi hipertiroze.

Le majhen odstotek ščitničnih vozlih pomeni raka ščitnice.  Večja verjetnost, da gre za rakavo obolenje je, če so vozli večji in hitro rastoči, čeprav to še zdaleč ni pravilo, vseeno pa velja takšnim nameniti posebno pozornost. Prav tako je nujno obiskati zdravnika, kadar se pojavijo nekateri od simptomov hipertiroze, so vozli veliki in otipljivi ter povzročajo težave z dihanjem.

Rak ščitnice

Rak oz. karcinom ščitnice je sicer za izjemno redka bolezen, ki pa je žal zadnje čase v neverjetnem porastu, sploh pri mlajših ženskah. Dobra novica na drugi strani je ta, da je, posebej, če je pravočasno diagnosticiran, razmeroma lahko in dobro ozdravljiv. Obstajajo 4 podtipi raka na ščitnici, ti so:

  • papilarni rak ščitnice (najbolj pogost ter tudi najlažje ozdravljiv)
  • medularni rak ščtinice
  • folikularni rak ščitnice
  • anaplastični rak ščitnice (ena težjih oblik, z izredno visoko smrtnostjo, pogostejši pri starejši populaciji nad 70 let)

Dejavniki, ki vplivajo na njegov nastanek so bodisi genetski (t.i. zarodna mutacija RET protoonkogena) kot dejavniki iz okolja, npr. premala ali prevelika izpostavljenost jodu, razna obsevanja, posebej na območju vratu in glave.

Pojavi se kot neboleča oteklina na vratu, ki praviloma počasi raste, povečajo se lahko bezgavke, pojavijo  bolečine v vratu, grlu, težave pri govorjenju, požiranju in dihanju.

Da se potrdi ali ovrže, ali gre za rak ščitnice je potrebno opraviti ultrazvok ščitnice, ki prikaže zgradbo ščitnice in njenih tvorb, sledi citološka punkcija, s katero se ugotovi ugotavljajo tumorske spremembe.

Zdravljenje je povečini primarno kirurško, kar pomeni, da je prvo na vrsti diagnostična operacija, ki ji praviloma sledi bodisi popolna odstranitev ščitnice bodisi samo odstranitev prizadetega dela. Dodatno se zdravi z zavornim in nadomestnim jemanjem hormonov, radioaktivnim jodom, obsevanjem in izjemoma tudi citostatiki. Potrebne so redne, povečini letne, kontrole, kjer se ugotavlja stanje ščitnice ter iščejo znaki, ki bi nakazovali, ali se bolezen ponavlja.

Tiroiditis

Pomeni vnetje ščitnice, katerega najhujša posledica je lahko zmanjšano delovanje ščitnice oz. hipotirizem, lahko pa se celo zgodi, da vnetje ščitnice na njeno samo delovanje nima nobenega vpliva. Ločimo med 3 vrstami tiroiditisa in sicer so to:

  • Hashimotov tiroiditis oz. avtoimunsko vnetje ščitnice
  • Subakutni granulomatozni tiroiditis ter
  • Tiho limfocitno vnetje

Hashimotov tiroiditis, poznan tudi kot kronično limfocitno oz. avtoimunsko vnetje ščitnice. Gre za bolezen, pri kateri avtoimunski sistem prepozna lastno ščitnico kot tujek v telesu in jo napada ter dokončno privede do propada ščitnice, čeprav je sam potek bolezen zelo nepredvidljiv. Najpogosteje privede do hipotirizma oz. zmanjšanega delovanja ščitnice, zaradi česar je potrebno na doživljensko terapijo z nadomestnimi hormoni.

Druga oblika oz. subakutni granulomatozni tiroiditis se praviloma pojavi nenadoma, najpogosteje kot posledica virusne okužbe, zaradi specifičnih simptomov pa se lahko hitro zamenja za zobobol ali vnetje ušes in grla. Pojavljajo se bolečine v grlu in vratu, poviša se telesna temperatura, vse skupaj spremlja utrujenost, ščitnica pa postane na dotik zelo mehka in boleča, proizvaja preveč hormonov, čemur sledi začasno zmanjšano delovanje ščitnice. Zdravljenje je večinoma uspešno in v nekaj mesecih sledi izboljšanje.

Tretja oblika vnetja oz. tih limfocitni tirioditis je najpogostejša pri ženskah po porodu, ko pride do nebolečega povečanja ščitnice, posledica česar je tudi povečano delovanje ščitnice. Podobno kot pri subakutnem vnetju tudi tukaj sledi stanje, ko ščitnica ne deluje zadostno, sčasoma pa sledi izboljšanje. Zdravljenje je redko kdaj potrebno, razen v primerih izjemno izrazite motnje.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*