Kljub vedno pogostejšim obolenjem, je večini ljudi še vedno malo znano, kakšno pomembno vlogo ima ščitnica. S svojo precej nedoložno podobo v obliki metuljčka, je vse prej kot to, saj je njeno nepravilno delovanje lahko vzrok vseh mogočih težav in tegob.
Kaj torej ščitnica sploh je, katere so njene naloge, na kaj biti pozoren in kam po pomoč, če obstaja sum, da z njo nekaj ni tako, kot bi moralo biti.
Ščitnica je majhna, drobna žleza z notranjim izločanjem (sodi v skupino endokrinih žlez), ki se nahaja v spodnjem delu na vratu, pred sapnikom, sestoji pa iz dveh med seboj povezanih režnjev (od tod oblika, ki spominja na metuljčka). Njena primarna naloga je proizvodnja hormonov, ki so povezani in vplivajo na malodane vse funkcije in organe telesa. Njen vpliv se razteza na presnovo ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, delovanje srca, črevesja, mišic, kosti, rast last, razpoloženje in počutje,… Glavna in najpomembnejša hormona, ki ju ščitnica tvori sta hormona trijodtironin, krajše poznan kot T3 in tiroksin, krajše poznan kotT4. Njuna naloga je celice v telesu oskrbeti z energijo. V kolikor gre v tej tvorbi nekaj narobe, se hitro pojavijo razne težave.
Veliko simptomov je tako vsesplošnih in vsakdanjih, da mnogo ljudi sploh ne pomisli, da bi lahko ta metuljčkasta žleza bila srž problema. Vsekakor pa je potrebno biti pozoren na sledeče znake, ki sodijo med najpogostejše in najizrazitejše pokazatelje, da ščitnica ne dela čisto v redu:
- Utrujenost – tukaj ne gre za povsem običajno ali pregovorno spomladansko utrujenost, še manj za lenobnost, pač pa za resnično ubijalsko utrujenost, katere občutek ne zgine niti po naspani noči in/ali počitku. Velikokrat je prisotna tudi nespečnost.
- Družinska anamneza – ena v vrsti manj prijetnih stvari, ki jih lahko nekdo “podeduje” – v kolikor v družini obstaja bolezen ščitnice, je verjetnost, da boste zanjo zboleli tudi sami, večja.
- Spremembe na telesni teži – lahko gre za pridobivanje ali izgubljanje na teži. Načeloma naj bi ljudje s hipo stanjem na teži pridobili in zelo težko izgubili odvečne kilograme, tisti s hiper stanjem pa ravno obratno. Seveda tudi tukaj obstajajo izjeme, ne glede na to, ali se nekdo redi ali hujša, je proces zelo težko zaustaviti in povrniti na prvotno stanje.
- Neprijeten občutek v vratu ali povečanje le-tega – občutek zatečenosti oz. tujka v grlu, vratu, hripav in globok glas lahko kažejo na golšavost- povečanje ščitnice.
- Bolečine v mišicah in sklepih – ki se jim pogosto pridruži še oslabljenost mišic ter večja verjetnost, da se razvije sindrom karpalnega sistema, prav tako lahko pokažejo na nepravilno delovanje ščitnice.
- Težave s prebavo – zaprtja, diareje, spahovanje, napihnjenost, ki jih spremljajo bolečine v želodcu so prav tako znaki bodisi premalo bodisi preveč delujoče ščitnice, pri čemer so zaprtja pogosteje povezana s hipo stanjem, diareje pa s hiper.
- Neredne menstruacije in težave s plodnostjo – neredne menstruacije, ki pogosto izostanejo ali močne krvavitve ter težave z zanositvijo in donositvijo so prav tako lahko posledica nepravilno delujoče ščitnice.
- Spremembe na laseh in koži – prekomerno izpadanje las, ki so suhi, krhki in se hitro lomijo so eden prvih in najočitnejših znakov, da ščitnica ne dela tako, kot bi morala. Med pogoste simptome sodi tudi suha, hrapava in srbeča koža.
- Težave s holesterolom – visok holesterol, pri katerem ne pomagajo ne zdravila ne ustrezna prehrana lahko kaže na težave s premalo delujočo ščitnico, medtem ko naj bi nizek holesterol kazal na težave s preveč delujočo.
- Depresija in nervoza – prva se povezuje s premalo delujočo ščitnico, slednja pa s preveč. Neobvladovanje stresa, čustvena nestabilnost, nepojasnjen občutek strahu in nemira so prav tako lahko spremljevalci.
Tukaj velja poudariti, da so nekatera obolenja ščitnice zgolj prehodne narave in dokaj enostavno obvladljiva ter lahko zbledijo sama od sebe, veliko večje težave pa s seboj prinesejo obolenja, ki zahtevajo doživljenjsko terapijo. Ščitnica lahko proizvaja bodisi preveč bodisi premalo hormonov in od tega je odvisno, kakšna terapija in kakšne spremembe v življenjskem stilu bodo potrebne. Med najpogostejše in poznane motnje sodijo:
- Hipotiroza oz. premajhno delovanje ščitnice (hipo stanje)
- Hipertiroza oz. prekomerno delovanje ščitnice (hiper stanje)
- Golšavost oz. povečana ščitnica
- Ščitnični vozli
- Rak ščitnice
- Tiroiditis- vnetje ščitnice.
V kolikor obstaja sum, da je s ščitnico nekaj narobe vas bo osebni zdravnik napotil na pregled k specialistu za bolezni ščitnice, tirologu, ki bo opravil potrebne dodatne preiskave ter na podlagi izvidov postavil diagnozo in predpisal ustrezno terapijo. Prvi in najpogosteje uporabljen pokazatelj, kako je s funkcijo ščitnice je TSH, ki pa v večini primerov ščitničnih bolezni ni dovolj, saj je potrebno izmeriti tudi raven drugih hormonov, predvsem T3 in T4, kot tudi protitelesa.
Za normalno in zdravo delujočo ščitnico je ključnega pomena jod. Odrasel človek ga potrebuje okoli 150 miligramov na dan, nosečnice in doječe matere okoli 200, najti ga je moč v nekateri hrani, dodaja pa se tudi soli. Kljub vsemu je treba biti pri nekaterih bolezni ščitnice z vnosom joda previden- veliko ljudi posega po prehranskih dopolnilih v obliki alg, ki vsebujejo jod. Takšnim z avto-imunskim obolenji se recimo svetuje previdnost pri uživanju teh dopolnil.
Ščitnice in njene izjemno pomembne funkcije, nikakor ne gre zanemariti, pač pa je priporočljivo biti nanjo pozoren. Gre za izredno kompleksno žlezo, katere pravilno delovanje je ključnega pomena za zdravje in dobro počutje posameznika, zato ne previdnost ne preventiva nista odveč.
